Združenje strelcev okrožja II pod poveljstvom kapitana Fransa Bannincka CocqaMilitia Company of District II under the Command of Captain Frans Banninck Cocq at rijksmuseum.nl. The original Dutch: Schutters van wijk II onder leiding van kapitein Frans Banninck Cocq, znana tudi kot Strelska druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha, vendar jo najpogosteje imenujejo Nočna straža (nizozemsko: De Nachtwacht), je slika Rembrandta van Rijna iz leta 1642. Je v zbirki Amsterdamskega muzeja, vendar je v Rijksmuseumu vidno razstavljena kot najbolj znana slika v zbirki. Nočna straža je ena najslavnejših nizozemskih slik zlate dobe.
Slika je znana po treh stvareh: ogromna velikost (363 cm × 437 cm), dramatična uporaba svetlobe in sence (tenebrizem) in zaznavanje gibanja v tem, kar bi bil tradicionalno statičen vojaški skupinski portret. Slika je bila dokončana leta 1642, na vrhuncu nizozemske zlate dobe. Na njej je upodobljena istoimenska četa, ki jo je vodil kapitan Frans Banninck Cocq (oblečen v črno, z rdečo lento) in njegov poročnik Willem van Ruytenburch (oblečen v rumeno, z belo lento). Z učinkovito uporabo sončne svetlobe in sence Rembrandt pripelje pogled do treh najpomembnejših likov med množico: moških v sredini (po katerih je slika dobila prvotni naslov) in ženske v levem sredinskem ozadju, ki nosi piščanca. Za temi, barve čete, nosi praporščak Jan Visscher Cornelissen. Figure so skoraj v naravni velikosti.
Rembrandt je tradicionalni simbol arkebuzarjev prikazal na naraven način, v ozadju pa dekle nosi glavne simbole. Sama je nekakšna maskota; kremplji mrtvega piščanca na njenem pasu predstavljajo klovenirje (Klovenier, člane strelskega združenja arkebuzarje), v roki drži rog. Moški pred njo ima čelado s hrastovim listom, tradicionalni motiv arkebuzarjev. Mrtvi piščanec naj bi predstavljal tudi poraženega nasprotnika. Rumena barva je pogosto povezana z zmago.
Zgodovina Naročilo Sliko so naročili okoli leta 1639 kapitan Banninck Cocq in sedemnajst članov njegovih klovenierjev.D.C. Meijer Jr “De Amsterdamsche Schutters-stukken in en buiten het nieuwe Rijksmuseum,” In: Oud Holland 2, no. 4 (1886): 198–21 Translated in English by Tom van der Molen Osemnajst imen se pojavi na ščitu, naslikanem približno leta 1715, v desnem sredinskem ozadju, saj je bil najeti bobnar sliki dodan brezplačno. Na sliki je skupno 34 figur. Rembrandtu je bilo za sliko plačano 1600 goldinarjev (vsaka oseba je plačala sto), kar je bila takrat velika vsota. To je bila ena od serije sedmih podobnih slik strelcev (nizozemsko: Schuttersstuk), ki so jih v tem času naročili pri različnih umetnikih.
Slika je bila naročena, da bi visela v banketni dvorani novozgrajene dvorane Kloveniersdoelen (dvorana strelcev) v Amsterdamu. Nekateri menijo, da je bila priložnost za naročilo Rembrandtu in več drugih naročil drugim umetnikom obisk francoske kraljice Marije Medičejske leta 1638. Čeprav je pobegnila iz svojega izgnanstva v Franciji, ki ga je ukazal njen sin Ludvik XIII., je bil kraljičin prihod pospremljen z veliko zabavo.
Obstaja nekaj akademske razprave o tem, kje je Rembrandt dejansko izdelal sliko. Prevelika je, da bi jo lahko dokončal v svojem ateljeju v njegovi hiši (sodobni naslov Jodenbreestraat 4, 1011 NK Amsterdam). Raziskovalci so razdeljeni. V mestnih zapisih tega obdobja se je prijavil za gradnjo 'poletne kuhinje' na zadnji strani svoje hiše. Dimenzije te strukture bi ustrezale sliki v treh letih, ko jih je potreboval, da jo je naslikal. Drugi kandidat je v sosednji cerkvi, tretja možnost pa je dejansko na mestu.Discussion with docent staff at the Rembrandt Huis Museum October 7th, 2018
Lokacija in spremembe
Nočna straža je najprej visela v Groote Zaal (Velika dvorana) ali amsterdamskem Kloveniersdoelen. V tej zgradbi je trenutno hotel Doelen. Leta 1715 so sliko preselili v amsterdamsko mestno hišo, za katero so jo obrezali na vseh štirih straneh. To je bilo verjetno narejeno, da se je slika prilegala med dva stebra in je bila običajna praksa pred 19. stoletjem. Ta sprememba je povzročila izgubo dveh likov na levi strani slike, na vrhu loka, ograji in robu stopnic. Kopija slike Gerrita Lundensa (1622–1683) iz Narodne galerije v Londonu iz 17. stoletja prikazuje originalno kompozicijo.
Ko je Napoleon zasedel Nizozemsko, je Mestna hiša postala kraljeva palača in sliko so preselili v Trippenhuis. Napoleon je ukazal, naj se vrne, toda po koncu okupacije leta 1813 se je slika spet preselila v Trippenhuis, v katerem je zdaj Nizozemska akademija znanosti. Tam je ostala, dokler se ni preselila v novi Rijksmuseum, ko je bila njegova stavba leta 1885 dokončana.
Slika je bila odstranjena iz Rijksmuseuma septembra 1939, na začetku druge svetovne vojne. Platno je bilo ločeno od okvirja in navito okoli valja. Tako je bila štiri leta shranjena v posebnem sefu, ki je bil zgrajen za zaščito številnih umetniških del v jamah Maastrichta na Nizozemskem. Po koncu vojne je bilo platno znova nameščeno, obnovljeno in vrnjeno v Rijksmuseum.
11. decembra 2003 je bila Nočna straža zaradi večje prenove Rijksmuseuma preseljena na začasno lokacijo. Sliko so ločili od okvirja, jo zavili v papir, jo dali v lesen okvir, ki so ga položili med dva ovitka, jo zapeljali z vozom do novega cilja, dvignili in skozi posebno režo pripeljali v novi dom.
Medtem ko je potekala prenova, si je bilo Nočno stražo mogoče ogledati na njeni začasni lokaciji v Philipsvleugelu v Rijksmuseumu. Ko je bila prenova aprila 2013 končana, je bila slika vrnjena na prvotno mesto v Nachtwachtzaal (Soba Nočne straže).
Opis thumb|left|Rembrandtov podpis na spodnji stopnici, pod desno nogo deklice Upodobljeni prizor je srečanje skupine 31 ljudi, ki so zaradi oblačil ali oborožitve večinoma prepoznavni kot vojaki, ki so se zbrali pred stavbo iz velikih kamnitih blokov s stopniščem, sestavljenim iz več stopnic. Ta stavba ima monumentalni lok, obdan s stebri, nekoliko levo od središča slike. Desni del stavbe ima v prvem nadstropju okno, na desnem robu slike pa spredaj štrli stena ali del stavbe. Na levem robu slike je bila ograja v prvotnem stanju, levo od nje pa most, na katerem je stalo več ljudi. Dva vojaka, otroška glava je štrlela le malo čez parapet mostu in večina mostu sta bila odstranjena okoli leta 1715. Danes je na upodobitvi videti le del ograje.
Na platnu je prikazana strelska četa iz amsterdamskega okrožja II, med Damrakom in Singelom. Upodobljeni so strelci z različnim orožjem, ki zapuščajo strelsko stavbo in se po mostu spuščajo preko nekaj stopnic. Oblačila upodobljenih strelcev so nedosledna, uniforme pa so le delno prepoznavne. Poveljnik je kapetan Frans Banninck Cocq, upodobljen v črni barvi z belim ovratnikom, z rdečo lento svojega ranga in črnim klobukom, ki se zdi, da se z majhnim korakom pomika proti gledalcu. V desni drži častniško palico in rokavico, z levo kaže naprej. Na njegovi desni stoji poročnik čete, Willem van Ruytenburch, ki očitno prejema ukaz svojega kapitana. Tako kot kapetan stoji v močni svetlobi, nosi bledo rumeno obleko s pernatim klobukom, rokavice iste barve in belo lento. Oborožen je z zaščitnim ovratnikom in partizanom, zdi se, da se tudi on pomika pol koraka naprej. Na slikovni ravnini za oficirjema prevladujejo trije strelci; strelec v rdečih oblačilih in z rdečim pernatim klobukom in belim ovratnikom, na pasu katerih visijo številne steklenice prahu. Pravkar sipa prašek v cev muškete. Desno od njega, skoraj v celoti pokrit s kapetanom, stoji strelec, ki skoči na desno. Pravkar je sprožil strel zgoraj desno, tako da prašni dim tvori oblak za glavo poročnika. Takoj desno za poročnikom je po streljanju tretji strelec v čeladi, ki ravno piha ostanke zgorelega prahu iz smodnika orožja.
Naslednji nivo slike zadaj prikazuje dve čudovito oblečeni deklici med prvim in drugim strelcem, od katerih je manjša večinoma skrita, drugo pa poudarja močan pojav svetlobe. Na pasu ji visi mrtev piščanec in viden je majhen kos pištole. Levo od rdeče oblečenega mušketirja s stekleničko s praškom se pred trebuhom vzdolž ograje na levi požene deček (ali pritlikavec) s čelado in velikim prašnim rogom.
Na ozadju slike prevladuje zastavonoša, ki stoji pod obokom in drži modro-rumeno-modro-rumeno črtasto zastavo. Na levem robu slike sedi vojak v oklepu, s čelado ter helebardo na parapetu mostu, ki kljub figuram dveh vojakov in otroku, ki je bil prvotno poslikan za njim (tj. bližje robu slike), dopolni upodobitev na levi. Podobno črno oblečeni narednik z belim ovratnikom in helebardo, ki se pogovarja s strelcem s čelado in kaže na sredino slike in bobnar v zeleni barvi, ki gleda gledalca in nanj laja srednje velik siv pes, ustvarijo obrobo ali okvir. Dve deklici (sprednja je, po mnenju nekaterih mitološki duh, po mnenju Rijksmuseuma maskota) in nekaj neznanih oseb, od katerih so vidne samo glave ali čelade ter otroci, ki tekajo med strelci.
Na originalni sliki je bilo skupaj upodobljenih več kot trideset ljudi. Ko so jo obrezali ali takoj po letu 1715, sta izginila dva strelca in otrok.
Rembrandt prikazuje figure v oblačilih, čeladah in orožju, ki nimajo sodobnih modelov. Izstopajoča podrobnost je, da hlače in čelada figure, ki je edina na sliki streljala z mušketo, izhajajo iz devetdesetih let 16. stoletja.Bikker, Jonathan (2013) De Nachtwacht, p. 44 Tudi plašč z režami in klobukom bobnarja je videti iz 16. stoletja. Deklica v močni luči ima fantazijska oblačila.Bikker, Jonathan (2013) De Nachtwacht, p. 46 Oblačila stražarskega častnika v rdeči barvi na levi strani slike že dajejo vtis iz šestnajstega stoletja.Bikker, Jonathan (2013) De Nachtwacht, p. 40
Slog in sestava Rembrandt je prišel do dramatične rešitve problema, kako združiti številne posamezne portrete. Kompozicija (razporeditev oseb na platnu) in vizualni vidik chiaroscúro (izmenjava svetlobe in teme) sta zasnovana z velikim občutkom za ravnotežje. Vrstni red dela se prepleta v tesni mreži pravokotno drug na drugega, vzporednih kompozicijskih črt (ki jih tvorijo kopja, pištole in iztegnjene roke), s poudarkom na dobro postavljenih svetlobnih pegah. To je značilnost tudi vsakega velikega baročnega umetniškega dela: trdno prepričljiv temeljni vzorec, v katerem nastajajo fascinantne in dinamične variacije, ne da bi pri tem padli v klišeje. Rembrandt je sliko ohranil dokaj temno, kar mu je omogočilo, da je na nekatera področja opozoril s svetlobnimi učinki. Zaradi razbarvanja laka je slika postala precej temnejša, kar je privedlo do napačne predpostavke, da se scenarij na sliki dogaja ponoči. V 18. stoletju je dobil vzdevek Nočna straža.
Vandalizem in obnova
Večino svojega obstoja je bila slika prevlečena s temnim lakom, kar je dalo napačen vtis, da prikazuje nočni prizor, kar je privedlo do imena, po katerem je zdaj splošno znana.
13. januarja 1911 je čevljar brez zaposlitve in nekdanji kuhar mornarice poskušal sliko razrezati s čevljarskim nožem v znak protesta, ker ni mogel najti dela."Rembrant's 'The Night Watch' slashed" The New York Times, 15 September 1975 p.41 https://www.nytimes.com/1975/09/15/archives/rembrandts-the-night-watch-slashed-a-rembrandt-cut-by-knifewielder.html"Art attack: Famous Works vandalised" BBC News, 08 October 2012. www.bbc.com/news/entertainment-arts-19869154 Vendar je debela prevleka laka takrat zaščitila sliko pred kakršnimi koli poškodbami. Lak je bil odstranjen šele v 40. letih 20. stoletja.