Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji. Ustanovljena je bila leta 1922 po izmenjavi prebivalstva po Lozanskem sporazumu in bila do leta 2011 samostojna občina, potem pa je bila skladno s Kalikratskim načrtom združena z Verojo. Vergina je bolj znana kot starodavno mesto Ajga (Αἰγαί, Aigaí, latinizirano v Ajga), ki je bilo prva prestolnica Makedonije. Leta 336 pr. n. št. je bil v egejskem gledališču umorjen Filip II. Makedonski, njegov sin Aleksander pa je bil razglašen za kralja.
Med najpomembnejše novejše najdbe, odkrite leta 1977, spadajo grobnice več makedonskih kraljev, vključno z grobnico Filipa II. Njegove grobnice roparji grobnic niso odkrili in izropali, kot veliko drugih tamkajšnjih grobnic. Na najdišču so odkrili tudi obsežno kraljevo palačo. Za hrambo najdb na tem mestu je bil ustanovljen Arheološki muzej, ki je eden od najpomembnejših muzejev v Grčiji.
Mesto Ajga je bilo leta 1996 vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine kot »izjemna priča razvoja evropske civilizacije na prehodu iz klasične mestne države v imperialno strukturo helenističnega in rimskega obdobja«.Unesco
Zgodovina V območju s polmerom 7 km od kasnejšega mesta je bilo veliko vasi že od leta 1000 pr. n. št. Arheološka izkopavanja leta 1998 so pokazala, da so vasi postale pomembno populacijsko središče. Podobno so se razvijala zudi druga starogrška mesta.Angeliki Kottaridi Aegae, the Macedonian metropolis, Treasures from the Royal Capital of Macedon Ashmolean Museum 2011. str 155.
V 7. stoletju pr. n. št. je prevlada Temenidov privedla do tega, da so se Makedonci začeli širili in si do konca 6. stoletja pr. n. št. podrejali lokalno prebivalstvo ter ustanovili Argeadsko dinastijo.
Staroveški viri navajajo nasprotujoča si poročila o nastanku Argeadske dinastije.Justin. Historiarum Philippicarum.Strabo. Geography, Book 7. Prva resnično zgodovinska osebnost je bil Aleksander I., zato so začetki makedonske dinastije tradicionalno datirani v leto 750 pr. n. št.Hammond, Nicholas Geoffrey Lemprière; Griffith, Guy Thompson (1972). A History of Macedonia: Historical Geography and Prehistory I. Oxford, United Kingdom: Clarendon Press. Herodot pravi,Herodotus. Histories, 8.137.8. da je bila Argeadska dinastija starogrška kraljevska hiša, ki je pod vodstvom Perdika I. okoli leta 650 pr. n. št. pobegnila iz Argosa.Ring, Trudy (1996). International Dictionary of Historic Places: Southern Europe. Taylor & Francis. str. 753. ISBN 1-884964-02-8.
Ime Ajga je imelo več starogrških mest. Ime izhaja iz imena legendarnega ustanovitelja Egeja, vendar ga je Diodor Sicilski etimologiziral tudi kot "mesto koz" (iz grškega αἴξ, aíks, koza). Ob tem omenja, da ga je tako poimenoval Perdik I., ki mu je svečenica Pitija svetovala, naj zgradi glavno mesto svojega kraljestva tam, kamor ga bodo pripeljale koze.Sikeliotis, Diodoros. Historia, 7.16.
Iz arheologije je zdaj razvidno, da se je Ajga razvilo in do konca ostal organizirana skupina vasi brez pravega prostorskega načrta in plemiške strukture s kraljem v središču moči."Timeline – Museum of Royal Tombs of Aigai -Vergina". www.aigai.gr. Pridobljeno 16. julija 2018. Ajga dejansko nikoli ni postalo veliko mesto in večina prebivalcev je živela v okoliških vaseh."Aigai: The royal metropolis of the Macedonians – Multimedia". Latsis Foundation. Pridobljeno 16. julija 2018. V mestnem središču je bila zgrajena obzidana akropola.https://www.aigai.gr/en/explore/asty/aiges/vergina Iz Ajgaja so se Makedonci začeli širiti v osrednjo Makedonijo in izpodrinili lokalne prebivalce Pirine.
Od leta 513 do 480 pr. n. št. je bilo Ajga del Ahemenidskega cesarstva, vendar je kralju Amintu I. uspelo ohraniti njegovo relativno neodvisnost, se izogniti satarapiji in razširiti svojo posest. V prvi polovici 5. stoletja pr. n. št. je Ajga postal glavno mesto Makedonije, najpomembnejše severne helenske države. Življenje je doseglo nevideno raven razkošja. Trgovci iz vsega antičnega sveta so za potrebe dvora v Ajgi prinašali dragoceno blago, vključno s parfumi, izrezljanimi okraski in nakitom.Angeliki Kottaridi. Aegae, the Macedonian metropolis, Treasures from the Royal Capital of Macedon. Ashmolean Museum 2011. str. 158. Mestno obzidje je bilo zgrajeno v 5. stoletju pr. n. št., verjetno med vladanjem Perdika II. Konec 5. stoletja pr. n. št. je Arhelaj I. na svoj dvor pripeljal umetnike, pesnike in filozofe iz vsega grškega sveta. Evripid je denimo ravno v Ajgi napisal in predstavil svoje zadnje tragedije.
Na začetku 4. stoletja pr. n. št. je Arhelaj preselil makedonsko prestolnico na severovzhod v Pello na osrednji makedonski ravnici.Roisman, Joseph (december 2010). A Companion to Ancient Macedonia. Wiley-Blackwell. str. 156. ISBN 978-1-4051-7936-2. Ajga je kljub temu ohranilo svojo vlogo svetega mesta Makedonskega kraljestva, mesta tradicionalnih kultnih središč, kraljeve palače in kraljevih grobnic. Iz tega razloga se je Filip II. tukaj udeležil poroke svoje hčere Kleopatre z epirskim kraljem Aleksandrom, kjer ga je v gledališču umoril eden od njegovih telesnih stražarjev.Diodorus Siculus, Book XVI Chapters 66, 95. penelope.uchicago.edu. Pridobljeno 16. julija 2018. Njegova pogrebna slovesnost je bila najbolj razkošna v zgodovini Grčije. Položen je bil na dodelano zlato in slonokoščeno posteljo, oblečen v dragocena oblačila. Na glavi je imel zlat hrastov venec in bil kot kralj, nekakšen novi Herkul, položen na pogrebno grmado.
V 3. stoletju pr. n. št. so se vneli ogorčeni boji za dediščino Aleksandra Velikega, ki so negativno vplivali na mesto. leta 276 pr. n. št. so Pirovi galski najemniki izropali veliko grobnic.
Potem ko so Rimljani leta 168 pr. n. št. strmoglavili makedonsko dinastijo, sta bili uničeni tako stara kot nova makedonska prestolnica. Porušeni sta bili obe obzidji in požgane vse stavbe. V 1. stoletju n. št. je zemeljski plaz uničil vse tisto, kar je bilo obnovljeno. Arheološka izkopavanja kažejo, da so bili deli mesta takrat še naseljeni.Styliani Drougou. Vergina 2012: The excavation at the ‘Tsakiridis’ Section. Aristotle University of Thessaloniki. http://archaeologynewsnetwork.blogspot.co.uk/2013/03/vergina-2012-excavation-at-tsakiridis.html . Med 2. in 5. stoletjem n. št. se je prebivalstvo z vznožja Pirinskih hribov postopoma selilo na ravnino. Od mesta je ostalo le majhno naselje in samo dvorni Palacij (palača) je kazala na njegov nekdanji status.
Sodobno naselje Sodobno naselje Vergina je bilo ustanovljeno leta 1922 med vasema Kutleš (grško Κούτλες, Koútles) in Barbes (grško Μπάρμπες, Bármpes), ki sta spadali v osmanski bejluk Palaticija. V 19. stoletju sta bili obe vasi naseljeni z Grki. Veliko vaščanov obeh vasi je sodelovalo v grškem uporu proti Osmanskemu cesarstvu leta 1821. Aleksander Sinve Alexander Sinve. Les Grecs de l’Empire Ottoman. Etude Statistique et Ethnographique. je leta 1878 zapisal, da je v Barbasu živelo 120 Grkov. Po statistiki Vasila KančovaVasil Kančov. Macedonia. Ethnography and Statistics. je leta 1900 v Kutlešu živelo 60 grških kristjanov, V Barbesu pa 50.
Mesto Vergina je bilo ustanovljeno skladno z Lozanskim sporazumom o izmenjavi prebivalstva med Grčijo in Turčijo. V Vergino so bili naseljeni Grki iz Male Azije. Ime Vergina je bilo izbrano na predlog verojskega metropolita po imenu legendarne kraljice Vergine (Bergine). Kraljica naj bi vladala nekje severno od Haliakmona in je imela poletno palačo v bližini Palaticije.Alexander Eliot. The Penguin Guide to Greece (1991). str. 291. Vergina je bila od leta 1922 do 2011 samostojna občina, potem pa je bila vključena v Verojo.Kallikratis law. Greece Ministry of Interior (grško). Leta 2011 je imela 2.464 prebivalcev, od katerih je 1.242 živelo v sami Vergini.
Arheologija
Arheologe so grobne gomile okoli Vergine zanimale že v 50. letih 19. stoletja, ker so domnevali, da je v njihovi bližini najdišče Ajga. Izkopavanja so se začela leta 1861 pod vodstvom francoskega arheologa Leona Heuzeya, ki ga je sponzoriral Napoleon III. V bližini Palatice so bili odkriti deli velike stavbe, ki je veljala za eno od palač Antigona III. Dosona (263–221 pr. n. št.). Palača je bila delno uničena v požaru. Izkopavanja so opustili zaradi nevarnosti malarije. Bager je predlagal, da gre za starodavno mesto Valla, kar je vladalo do leta 1976.M. Andronikos. "Anaskafi sti Megali Toumpa tis Verginas". Archaiologica Analekta Athinon 9 (1976): 127–129.
Leta 1937 so izkopavanja nadaljevali arheologi z Univerze Soluna. Odkrili so več ruševin starodavne palače, potem pa je izkopavanja prekinil izbruh vojne z Italijo leta 1940. Po drugi svetovni vojni so se izkopavanja nadaljevala. V 50. in 60. letih 20. stoletja je bil izkopan ostali del mesta, vključno z gledališčem.
Grški arheolog Manolis Andronikos je bil prepričan, da grič, imenovan Velika gomila (grško Μεγάλη Τούμπα, Megále Toúmpa), skriva grobnice makedonskih kraljev. Leta 1977 je Andronikos začel šesttedensko kopanje na Veliki gomili in našel štiri grobnice, od katerih sta bili dve nedotaknjeni. Andronikos je trdil, da gre za grobnice makedonskih kraljev, vključno z grobnico Filipa II., očeta Aleksandra Velikega (Grobnica II.), in grobnico Aleksandra IV. Makedonskega, sina Aleksandra Velikega in Roksolane (Grobnica III.)
Nekateri arheologi so njegovo trditev izpodbijali.Bartsiokas, Antonis (21. april 2000). "The Eye Injury of King Philip II and the Skeletal Evidence from the Royal Tomb II at Vergina". Science. 288 (5465): 511–514. doi: 10.1126/science.288.5465.511. PMID 10775109. Leta 2010 so raziskave, University of Bristol. "2010: Vergina Tomb II - News - University of Bristol". www.bris.ac.uk. Pridobljeno 16. julija 2018. ki so temeljile na podrobni študiji okostij, opravičile Andronikove trditve. Ne enem od okostij so ugotovili nesimetričnost obraza, ki jo je povzročila težka poškodba, kar se ujema z zgodovino Filipa II.Musgrave J, Prag A.J.N.W., Neave R., Lane Fox R., White H. (2010). The Occupants of Tomb II at Vergina. Why Arrhidaios and Eurydice must be excluded. Int J Med Sci 7 (2010): 1-15.
Po letu 1987 je bila odkrita skupina grobnica kraljic, vključno z grobnico kraljice Evridike. Marca 2014 je bilo v Vergini odkritih še pet kraljevih grobnic, ki so verjetno pripadale Aleksandru I. Makedonskemu in njegovi družini ali družini Kasandra Makedonskega.
Na nekateih v Vergini izkopanih predmetih so opazni azijski vplivi ali so bili celo v poznem 6. in zgodnjem 5. stoletju pr. n. št. uvoženi iz ahemenidske Perzije.Roisman & Worthington 2011, str. 345. V tem času je bila Makedonija pod perzijskim vplivom.
Grobnica Filipa II. thumb|200px|Maketa grobnice Filipa II.
Muzej kraljevih grobnic Filipa II., odprt leta 1993, je zgrajen nad grobnicami, tako da so ostale na prvotnem mestu. Pod streho muzeja je tudi gomila, kakršna je bila pred izkopavanji. V muzeju so štiri grobnice in majhen tempelj, zgrajen kot tempelj za pokop Filip II. Najpomembnejši grobnici (II in III) sta bili pred odkritjem nedotaknjeni in sta vsebovali vse priložene zaklade.
Grobnica Filipa II., odkrita leta 1977, ima dve sobi. V glavni sobi je bila marmornata skrinja, v njej pa manjša krsta (larnax) iz čistega zlata, težka 11 kilogramov. V njej je bil vtisnjen simbol Verginino Sonce. V zlati krsti so bile kosti in zlat venec s 313 hrastovimi listi in 68 želodi, težak 717 gramov. V sobi so našli tudi zlato in slonokoščeno popolno bojno opremo pokojnega, bogato izklesano pogrebno posteljo, na katero je bil položen in pozneje upepeljen, ter srebrn jedilni pribor za pogrebno pojedino. Med druge dragocene predmeta spada več z zlatom okrašenih oklepov, orožje in bronasti pogrebni pripomočki. thumb|left|200px|Majhna zlata krsta (larnax) in zlata Filipova pogrebna krona