Južna ukrajinska ofenziva je aktualno vojskovališče ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Ruske oborožene sile so iz svojega oporišča na Krimu, ki ga je zasedla Rusija, napadle Hersonsko, Mikolajivsko in Zaporoško oblast na jugu Ukrajine. 24. februarja so se ruske sile spopadle z ukrajinskimi oboroženimi silami.

Enote južne ofenzive so se povezale z enotami vzhodnoukrajinske ofenzive, da bi skupaj obkolile in bombardirale mesto Mariupol v Donecki oblasti, ki je padlo po večmesečnem obleganju.

Ozadje

Po revoluciji dostojanstva leta 2014 si je Rusija od Ukrajine priključila Krimski polotok. Naslednjih osem let je ruska vojska de facto zasedala samooklicano Republiko Krim. Ruska vojaška prisotnost na polotoku se je med rusko-ukrajinsko krizo v letih 2021-2022 povečala za več kot 10.000 dodatnih vojakov.

24. februarja so ruske sile prevzele nadzor nad severnim krimskim kanalom, s čimer je Krim dobil vodo iz reke Dneper, ki je bila od leta 2014 odrezana. 26. februarja se je začelo obleganje Mariupola, ko se je napad pomaknil proti vzhodu mesta in povezal fronto s separatističnimi območji v Donbasu. Na poti so ruske sile vstopile v Berdjansk in ga zavzele. 1. marca so ruske sile napadle Melitopol in druga bližnja mesta. Župan Melitopola Ivan Fedorov je pozneje sporočil, da so mesto zasedle ruske sile. 25. februarja zjutraj so se ruske enote iz Donecke ljudske republike (DLR) približale Mariupolu, a so jih ukrajinske sile porazile pri vasi Pavlopil. Do večera naj bi Ruska mornarica začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola. Ameriški obrambni uradnik je dejal, da bodo ruske sile s tega obalnega mostišča morda poslale na tisoče marincev.

Še ena ruska sila je napredovala severno od Krima. 26. februarja se je ruski 22. armadni korpus približal jedrski elektrarni Zaporožje. 28. februarja so začeli oblegati Energodar in poskušali prevzeti nadzor nad jedrsko elektrarno. Med spopadom je v elektrarni izbruhnil požar. Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) je naknadno sporočila, da je osnovna oprema nepoškodovana. Do 4. marca je jedrska elektrarna prešla pod ruski nadzor. Kljub požarom v elektrarni niso zabeležili uhajanja sevanja. Tretja ruska napadalna skupina s Krima se je premaknila proti severozahodu, kjer je zavzela mostove čez Dneper. 2. marca so ruske enote zmagale v bitki za Herson in osvojile Herson, prvo večje ukrajinsko mesto, ki so ga ruske sile osvojile v invaziji. Ruska vojska se je nato premaknila proti Mikolajivu in dva dni pozneje mesto napadla, vendar so napad ukrajinske sile odbile. 2. marca so ukrajinske sile začele protiofenzivo na Gorlivko, ki je bila od leta 2014 večinoma pod nadzorom DLR. Po ponovnem raketnem napadu na Mariupol 14. marca je ukrajinska vlada sporočila, da je v mestu umrlo več kot 2500 ljudi.

Do 18. marca je bil Mariupol popolnoma obkoljen, spopadi so dosegli središče mesta in ovirali prizadevanja za evakuacijo civilistov. 20. marca so ruske bombe uničile umetniško šolo v mestu, kjer je imelo zatočišče približno 400 ljudi. Rusi so zahtevali popolno predajo, kar je več ukrajinskih vladnih uradnikov zavrnilo. 24. marca so ruske sile vstopile v središče Mariupola. Mestna uprava je trdila, da so Rusi poskušali demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila Odesa zavzeta. Namestnica ukrajinskega predsednika vlade Olga Stefanišina je 27. marca izjavila, da »[prebivalci Mariupola] nimajo dostopa do vode, do zalog hrane, do ničesar. Več kot 85 odstotkov celotnega mesta je uničenega« in da cilji Rusije »nimajo nič skupnega s človečnostjo«. V telefonskem pogovoru z Emmanuelom Macronom 29. marca je Putin izjavil, da se bo bombardiranje Mariupola končalo šele, ko se bodo ukrajinske enote v celoti predale.

1. aprila so prizadevanja Združenih narodov (ZN), da bi s 50 dodeljenimi avtobusi iz Mariupola prepeljali več sto preživelih civilistov, ovirale ruske enote, ki so avtobusom preprečile varen prehod v mesto, medtem ko so se v Carigradu nadaljevali mirovni pogovori. Po umiku ruskih sil iz Kijeva ob koncu prve faze vojaške invazije je Rusija 3. aprila razširila napad na južno Ukrajino še bolj proti zahodu s povečanim bombardiranjem in napadi na Odeso, Mikolajiv in jedrsko elektrarno Zaporožje.

Časovnica

Rusko zavzetje južne Hersonske oblasti

levo|sličica|Ruske sile med prečkanjem iz Krima v Ukrajino, 24. februar Kmalu po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, so ruske letalske sile začele izstreljevati manervrirne in balistične rakete na cilje v več mestih v Hersonski oblasti. Ruske oborožene sile so ob podpori iz zraka prečkale v Hersonsko oblast prek območij Krima, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Ruska mornarica je s pomorsko blokado v Črnem morju Ukrajini preprečila, da bi zagotovila podporo enotam v bližini Hersonske oblasti, ter omejila trgovinsko menjavo in pretok blaga v južno Ukrajino. Do 3:30 po lokalnem času je Ukrajina zaprla ves komercialni ladijski promet v Azovskem morju, več kot 100 ladij pa je obtičalo v pristaniščih. Do večera so Rusi dosegli Herson in se z Ukrajinci spopadli v bitki za Herson. Rusi so sprva prečkali reko Dneper po Antonovskem mostu, vendar so ukrajinske mehanizirane sile most ponovno zavzele.

Ukrajinski bataljon je bil napoten, da bi uničil most Geničesk blizu prelaza Perekop in tako upočasnil napredovanje ruskih enot, ki so napredovale s Krima. Bojni inženir Vitalij Skakun, ki je na most namestil eksploziv, ni imel dovolj časa, da bi se umaknil z mostu, zato je razstrelil mine, se ubil in uničil most. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Skakunu posmrtno podelil naziv junaka Ukrajine.

Ruska vojska je vzpostavila nadzor nad Severnim krimskim kanalom. Po ruski priključitvi Krima leta 2014 je Ukrajina blokirala kanal, ki zagotavlja 85 % pitne vode na Krimu. Vodja Republike Krim Sergej Aksjonov je lokalnim oblastem naročil, naj pripravijo kanal za sprejem vode iz Dnepra in naslednji dan obnovijo oskrbo Krima z vodo.

Do jutra 25. februarja so ruske sile obkolile in zavzele mesto Nova Kahovka. Severni krimski kanal je bil odblokiran, s čimer je bila odpravljena dolgoletna vodna blokada, ki je bila na Krimu uvedena po ruski priključitvi polotoka leta 2014. Spopadi so se začeli širiti v Zaporoški oblasti, ko so se ruske sile premikale skozi jugovzhodno Hersonsko oblast proti Melitopolu, ki se je kasneje po manjšem spopadu predal napredujočim ruskim silam. Kasneje so ruske sile zavzele Antonovski most. Ukrajinske sile so začele protinapad na Melitopol, da bi ponovno prevzele nadzor nad mestom.

Po besedah župana Hersona Igorja Kolihajeva so se Rusi 26. februarja z ukrajinskim letalskim napadom umaknili iz Hersona, mesto pa je ostalo pod ukrajinskim nadzorom. Ukrajinske sile so kasneje most ponovno zavzele. Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je trdila, da so ruske sile v bližini vasi Zelenivka v severnem predmestju Hersona ubile novinarja in voznika reševalnega vozila. Drug ukrajinski uradnik je kasneje trdil, da je bila kolona ruske vojske premagana med mestoma Radensk in Oleški, južno od Hersona. Popoldne 26. februarja se je 12 ruskim tankom uspelo prebiti v Kahovko ob Dnepru in so začeli napredovati proti Mikolajivu. Vitalij Kim, guverner Mikolajivske oblasti, je povedal, da ima mesto na voljo pet ur za pripravo. Pripravljena je bila artilerija in drugo orožje.

Ukrajinski uradnik je izjavil, da so ruske sile napredovale proti mestu Energodar, jugozahodno od Zaporožja, v katerem je jedrska elektrarna Zaporožje. Uradnik je navedel, da so Rusi namestili rakete Grad, in opozoril na napad na elektrarno. Regionalna državna uprava Zaporožja je sporočila, da so se ruske sile, ki so napredovale na Energodar, kasneje vrnile v vas Bolšaja Belozerka, ki je od mesta oddaljena 30 km. sličica|Pogorela vozila v Mikolajivu po ruskem napadu Do večera so bili ruski tanki na obrobju Mikolajiva. Oleksandr Senkevič (uk), župan mesta, je prebivalcem naročil, naj ostanejo v zaprtih prostorih in čim dlje od oken. Kmalu zatem so v mesto vstopile ruske enote, približno 10 minut pozneje pa se je ob Južnem Bugu razplamtela bitka. Po nekaterih poročilih so se tanki »peljali skozi mesto«. Opaženi so bili tudi veliki požari.

Ruske sile so iz Melitopola napredovale proti Mariupolu, kjer je bitka potekala od 25. februarja. Zavzele so obalno mesto Primorsk in obkolile mesto Berdjansk zahodno od Mariupola. V Berdjansku so ruske enote zavzele pristanišče in letališče Berdjansk.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je sporočil, da sta se zjutraj ruskim silam predala mesto Geničesk in mednarodno letališče v Hersonu. Kasneje so ruske sile obkolile in zavzele del Hersona, kar so potrdili tudi ukrajinski uradniki.

Ruskim silam je uspelo vstopiti v Berdjansk in ga zavzeti. Lokalne oblasti so sporočile, da je bila med prevzemom ena oseba ubita, druga pa ranjena. V Berdjansku so zasegli najmanj osem ukrajinskih vojaških ladij; dva artilerijska čolna razreda Gjurza-M, dva patruljna čolna razreda Žuk, vlačilec razreda Sorum (predelan v patruljno plovilo) in šest manjših patruljnih čolnov. Russia Today ni omenila drugega patruljnega čolna razreda Žuk ali šestih manjših patruljnih čolnov, je pa trdila, da so bili med zajetimi plovili tudi desantna ladja razreda Polnocni, desantno plovilo razreda Ondatra, korveta razreda Griša, raketni čoln razreda Matka in minolovka razreda Jevgenija. Kasneje se je izkazalo, da sta bila dva od manjših čolnov patruljna kuterja UMS-1000, trije čolni so bili Kalkan-M, ena pa motorna jahta Adamant-315.

Pozneje, 27. februarja, naj bi skupina romskih ukrajinskih borcev v bližini Kahovke zajela rusko oklepno bojno vozilo. Ukrajinski uradniki so trdili, da so bile ruske sile v celoti pregnane iz Mikolajiva. Mesto je bilo močno poškodovano. Ruske sile so čez dan poskušale vstopiti v Dniprorudne, vendar so se bile prisiljene vrniti, ker so se soočile s protesti domačinov.

Rusko napredovanje v severno Hersonsko oblast, vzhodna Mikolajivsko oblast in zahodno Zaporoško oblast Ruski 22. armadni korpus, ki je napredoval severno od Krima, se je 26. februarja približal jedrski elektrarni Zaporožje. 28. februarja je začel oblegati Energodar in poskušal prevzeti nadzor nad jedrsko elektrarno. Med spopadom je v tovarni izbruhnil požar. Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) je nato sporočila, da je osnovna oprema nepoškodovana. Do 4. marca je jedrska elektrarna prešla pod ruski nadzor. Kljub požarom v elektrarni niso zabeležili uhajanja sevanja.

28. februarja je rusko obrambno ministrstvo trdilo, da so ruske sile zavzele Energodar in obkolile jedrsko elektrarno Zaporožje. Dmitri Orlov, župan mesta Energodar, je zanikal, da sta bila mesto in elektrarna zavzeta. Kasneje se je pojavil videoposnetek, na katerem so lokalni civilisti ruskemu konvoju preprečili vstop v Energodar in zabarikadirali vhod, zaradi česar so bili prisiljeni oditi.

Ukrajinski uradnik Vadim Denjsenko je ruske sile obtožil, da so poskušale civiliste iz vasi v okolici Hersona uporabiti kot živi ščit, da bi prečkale most v Herson. Ruske enote so iz Hersona napredovale proti Mikolajivu, dosegle obrobje mesta in ob 11:00 začele napad. Po besedah župana Berdjanska Oleksandra Svidla so ruske sile zapustile mesto in v njem pustile oddelek ruske vojaške policije. Ruske sile so napredovale proti Mariupolu. Z dosegom Mariupola so ruske sile vzpostavile kopensko povezavo med Krimom in Donecko ljudsko republiko.