Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5. februar 1024, † 3. oktober 1078, Nežatna niva.
Izjaslavovova sinova Jaropolk in Svjatopolk sta vladala v Turovski kneževini. Njuno oblast so izpodbijali predvsem Rostilaviči Rostislava Vsevolodoviča.
Življenje Izjaslav je bil najstarejši sin velikega kneza Jaroslava Modrega in njegove druge žene Ingegerd Olafsdotter. Izjaslav je nasledil svojega očeta, ker Jaroslavov najstarejši sin Vladimir, edini otrok Jaroslavove prve žene, umrl pred svojim očetom. Izjaslav je bil eden od avtorjev Pravde Jaroslavičev, dela prvega zakonika Rusije, imenovanega Ruska pravda.
Pripisujejo mu tudi ustanovitev Kijevsko-pečerske lavre. Antonitskim menihom je odstopil celoten grič sredi Kijeva, kjer so zgradili samostan po načrtih konstantinopelskih arhitektov. Po pisanju v Primarni kroniki se je v zgodnjem 11. stoletju v Kijevu naselil Antonij, grški pravoslavni menih iz samostana Esfigmen na Atosu, po rodu iz Ljubeča v Černigovski kneževini. Za bivališče je izbral votlino na gori Berestov, ki je gledala na reko Dneper, in kmalu prerasla v skupnost učencev.
Leta 1043 je njegov oče Jaroslav sklenil sporazum s poljskim kraljem Kazimirjem I., ki je Červen priznal kot del Kijeva. Sporazum je bil zapečaten z dvojno poroko: Kazimirjevo z Jaroslavovo sestro Dobronego in Izjaslavovo s Kazimirjevo sestro Gertrudo.Simon Franklin, Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750–1200. Routledge, 2013. str. 253.
Po smrti Jaroslava Modrega je bila njegova kneževina razdeljena med njegove sinove Izjaslava, Svjatoslava in Vsevoloda, s čimer je nastal triumvirat Jaroslavičev, ki je vladal naslednjih 20 let.
Med ljudsko vstajo leta 1068 je bil Izjaslav odstavljen in je pobegnil na Poljsko. Leta 1069 se je s pomočjo poljske vojske vrnil v Kijev, vendar so ga bratje leta 1073 ponovno izgnali. Izjaslav se je za pomoč večkrat obrnil na nemškega kralja Henrika IV., cesarja Svetega rimskega cesarstva, poljskega kralja Boleslava II. Drznega in papeža Gregorja VII. Leta 1075 je postal prvi vladar Rusije, ki mu je papež poslal krono. Leta 1076 mu je uspelo znova zavzeti Kijev, vendar je kmalu zatem umrl v državljanski vojni proti knezoma Olegu Svjatoslaviču in Borisu Vjačeslaviču.
Otroci Izjaslav in Gertruda sta imela štiri otroke: Jaropolka, Mstislava (?–1069), kneza Novgoroda (1054–1067) Eufraksijo, poročeno morda z Mješkom Boleslavovičem sinom Boleslava II. Drznega, in Svjatopolk ΙΙ., velikega kijevskega neza.
Predniki
Sklici
Vir
Martin, Janet. Medieval Russia, 980–1584. Cambridge Medieval Textbooks.
Kategorija:Rojeni leta 1024 Kategorija:Umrli leta 1078 Kategorija:Rurikidi Kategorija:Vladarji v 11. stoletju Kategorija:Kijevski veliki knezi