Tesnoba je modernistični roman pisatelja, dramatika in urednika Ivana Potrča. Napisan je bil leta 1991 in izdan istega leta pri Prešernovi založbi v Ljubljani.
Vsebina
Roman pripoveduje 3. osebni pripovedovalec, ki naj bi pripovedoval in kritiziral takratno sodobno družbo in sistemsko ureditev skozi pogled pisatelja.
Glavna oseba romana je (Vanči) Kolenc, ki si na začetku romana poskuša urediti pokojnino. Želel je, da naj mu priznajo tista tri leta, ki jih je preživel zaprt v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Odšel je do zavarovalnice, kjer je srečal Šketo. Njun pogovor o Kolenčevi pokojnini je bil kratek in Kolenc se znajde v pisarni. Pravnica mu pove, da teh treh let ne morejo priznati, ker je bil v Mauthausen poslan kot intelektualec. Kolenc ji je še dodatno razlagal svoje stališče, vendar ga pravnica ni več poslušala in odide iz zavarovalnice.
Ko Kolenc stopi ven iz zavarovalnice na ulice Ljubljane, je hodil in opazoval kako hitro svet okoli njega teče in zablodi nekje v okolici Tromostovja proti staremu trgu, kjer se spomni na Vando. Spomni se kako sta se družila v partizanskih časih in kako ji je lahko zaupal vse tegobe. Težave, ki jih je izpovedoval Vandi so se tikale njegove takrat še živeče žene Bebe. Kolenc ji je pripovedoval, koliko dobrega je storil za Bebo ter kako je Bebo in njegovega sina Luko, ki je bila takrat noseča z njim, rešil pred smrtjo obeh. Kolenc je nadaljeval s svojim govorom in povedal Vandi o tem kako mu je tovarišija odsvetovala poroko s Bebo, vendar se je Kolenc vseeno poročil med časom druge svetovne vojne. Bebini starši niso imeli radi Kolenca, ker je bil komunist in so Bebi odsvetovali, da bi se srečevala z njim, zato so mu podtaknili žensko po imenu Mica Čuček. Oba sta se dobila le nekajkrat, saj je kasneje Kolenc izvedel, za načrt Bebinih staršev. Kolenc je Mico zadnjič videl, preden so jo ubili Nemci. Beba je bila zaradi tega dogodka, da jo starši želijo ločiti od njega, še toliko bolj navezana nanj ter ga prosila naj jo ne zapusti. Po vseh teh dogodkih je v Bebino hišo začel prihajati Cene, ker je želel zvedeti nekaj več glede pobojev na vasi za svojo študijo. Cene je velikokrat obiskal Bebino hišo in povpraševal za Kolenca. Beba je bila zaradi njega čedalje bolj nervozna, ker ni želela karkoli povedati glede Kolenca, saj ni vedela kaj bo z Kolencem naredila država. Potem Kolenc ponovno začne razlagati o drugem dogodku. Tokrat o tem kako so z Vando hodili v koloni in kako mu je razlagala, kako jo je bilo na začetku strah in zdaj ne več, ker ne more ničesar izgubiti. Malo po tem pogovoru so zaklicali Vandino ime in odide stran od Kolenca, ki se je medtem spomnil na dogodek, ko so Vandi prinesli nazaj njenega otroka, ki je bil skrit v času italijanske okupacije. Otrok Vande ni prepoznal kot lastno mater in je bil celo nasilen do nje. Vanda je bila potrta in otrok odide nazaj k svoji krušni materi. Kolenc se je za tem ponovno izpovedoval kako srečen je bil, ko je imel Vando, da se ji je lahko izpovedal.
Vse to so bili spomini, ki se jih je spomnil na poti domov. Ko je prišel domov ni mogel najti Vandine telefonske številke in zato pokliče Vandino prijateljico Metko. Metka mu je takoj dala Vandino telefonsko številko. Kolenc je poklical telefonsko številko in se ni oglasila Vanda, temveč nekdo drug, ki mu je povedal, da Vande že dolgo časa ni doma, in da jo še kak teden ne bo, ker je odšla v tujino. Po klicu se je ulegel na kavč in zaspi.
Roman se nadaljuje z Gečko in Kolencem. Kolenc je imel ženo, ki je že pokojna, vendar je zraven imel še afero z Gečko, ki se še vedno dobivata po mnogih letih. Nadaljuje se s tem, da je Gečka prišla k Kolencu domov in ga zbudi z odpiranjem gumbov na njegovi srajci. Ko se prebudi, ji je poljubil roko in obležal na postelji, ker je bil preveč utrujen. Gečka je zaprla vsa okna in slekla Kolenca. Pripravljala se je na spolni odnos z njim, ko je Kolencu prekipelo, da naj odpre okna, ker je prevroče. Gečka ga je ubogala in odprla okno. Prosil jo je, naj mu ne zameri in ji razlaga, da se danes samo slabo počuti.
Kolenc si je velikokrat očital, da je imel afero z Gečko. Kadarkoli je bil z Gečko je Beba že vse vedela. V romanu pripovedovalec pripoveduje o dogodku, ko je žena neki dan zasačila Kolenca z Gečko. Kolenc je spraševal neumna vprašanja in si izmišljeval izgovore, zato da bi se rešil iz situacije, vendar je bilo Bebi že vse jasno, da jo je Kolenc varal. Pripovedovalec nadaljuje pripoved s tem kako se Kolenc spominja na tiste počitnice, ko Luke in Bebe ni bilo doma in je bil sam z Gečko. Takrat ji je Kolenc tudi povedal, da tako ne more več naprej, in da bi bilo bolje, če bi si ona našla mlajšega moškega. Gečka si tega ni želela, ker je bila preveč zaljubljena v Kolenca. Vendar čez nekaj tednov je bila Gečka že v zvezi z mlajšim moškim. Vseeno pa je bilo Kolencu hudo zanjo in je bil tudi ljubosumen, saj jo je še vedno imel rad.
Roman se nadaljuje s spominom na Bebo in Luko. Kolenc se spominja na dolgotrajno umiranje njegove bolne žene Bebe. Po vsem tem razmišljanju se ponovno spomni na Gečko, ki je bila zraven njega v postelji. Gečka mu je govorila, kako je samo njen ter naj se prepusti strastem in na koncu sta se oba prepustila svojim čustvom.
Roman se nadaljuje s sestankom na seji v časopisnem podjetju Proteus. Na tem sestanku so bili Tobijas (generalni direktor), Kojc (obratni direktor), Janči (tajnik), Šporn, Kolenc, Vencelj (Bartl) in Hrenko. Ponedeljkov sestanek je bil sklican zaradi objavljene karikature pošasti v internem časopisu, ki je predstavljala podjetje Proteus in v njem pomembne ljudi. Na tem sestanku so razglabljali, kdo bi bil lahko kriv za to objavo, kdo je izdajalec in kdo ne. Tobijas je bil zelo jezen, saj se mu gre za ogled podjetja najbolj pa za njegove procente in zaslužek. Na koncu sestanka naj bi obtožili Venclja za objavo te karikature.
Po seji je Hrenko zapustil Proteus kmalu za tem ga je Tobijas želel pri sebi. Poklical je tajnico Meri in mu pove, da Hrenka ni in da ne ve kdaj bo prišel nazaj. V jezi ji je zabičal, naj mu pove, da naj pride takoj nazaj v njegovo pisarno. Med čakanjem na Hrenka se je spomnil na Ladko (njegova ljubica). Medtem je v pisarno stopil Janči, ki je Tobijasu povedal, da so zasegli vse časopise s to karikaturo, katerega urednik je bil Vencelj. V tem trenutku se Tobijas odloči, da bo opustil Venclja.
Po pogovoru pri Kojcu glede novih tiskarskih strojev iz Zahodne Nemčije se Tobijas želi odpraviti domov, vendar njegovega šoferja, ne mercedesa ni bilo. Iz jeze je klical Meri, kjer je zvedel, da je šoferja sama poslala v butik po kravate. Kmalu se je prikazal njegov šofer in ga odpeljal domov. Ko je prišel domov, je slišal glasno predvajanje glasne glasbe iz njegove hiše. Vedel je, da je glasba delo njegovega sina Perčija. Pogledal je po celotni hiši in Perčija ni našel nikjer. Pogledal je še v svoj domači kabinet in ga našel. V kabinetu polnem dima so bili Perči in njegova druščina. Tobijas je v jezi začel odpirati okna in izklapljati instrumente iz vtičnic in sinu povedal, da ne bo več pošiljal denarja za njegov teater. Po vsem tem se je Tobijas vlegel na kavč in se spomnil na Ladko.
Kasneje se je pripeljal Tobijasov šofer Ferenc in dal kravate njegovi ženi Katri. Katra je Tobijasu povedala, da ga bo jutri ob petih zjutraj šofer prišel iskat in ga bo odpeljal na letališče, kjer bo odpotoval v Nemčijo na poslovni sestanek za nekaj dni. Ferenc je odpeljal Tobijasa nazaj v Proteus kjer so imeli sestanek. Sestanek je bil kratek in že je Tobijas klical, da bi ga odpeljali domov. Oglasila se je žena in mu povedala, da njegovega peugeota ni, ker se je z njim odpeljal Perči. Od jeze je odložil slušalko in odšel s avtobusom do Ladke. Ko je prišel do Ladke je bil izmučen in se ulegel na kavč. Tobijas je ves dan komaj čakal, na druženje z Ladko, in da bo z njo imel spolni odnos. Ladka ga ni želela utrujati in ga je pustila spati na kavču. Sredi noči so klicali Ladko, če ve kje je Tobijas, ker so ga nujno potrebovali v podjetju. Ladka jim ni povedala ničesar, zato da ne bi izdala Tobijasa.
Ko se je sredi noči Tobijas zbudil, je opazoval okolico Ladkine stolpnice. Na ulici je opazil žensko, ki je ležala na klopi, ob njej pa je bil nek moški, ki jo je želel pretepsti. Tobijas je stopil v bran tej neznani ženski. Neznani moški je stopal proti Tobijasu in v strahu Tobijas zbeži stran in potem domov. Sredi noči je prišel domov in na dvorišču opazil razbit peugeot. Z močno jezo je stopil v hišo in vstopil v sinovo sobo. Tobijas ga je grobo zbudil in ga nadiral in spraševal zakaj je avto razbit in kaj je naredil z njim. Perči je povedal, da naj bi njegova druščina poškodovala avto istočasno pa je on očeta spraševal kaj hodi tako pozno domov. Vsem je bilo jasno zakaj in na to se je njegova žena že privadila.
Zjutraj je prišel šofer po Tobijasa, da ga odpelje na letališče Brnik. Šofer mu je med vožnjo povedal, da se bo moral sam peljati naprej do Brnika, ker je Ferenc moral iti po Jančija. Tobijas je bil spet jezen in spraševal zakaj ga ne more peljat na letališče. Ferenc mu pove, da ga je Janči že ponoči klical, in da ga je Ferenc tudi klical, vendar se je oglasila Ladka, ki ni želela povedati, da je Tobijas pri njej. Po pol ure vožnje prispeta pred Proteus, kjer ju že čaka Janči. Janči je imel dve kuverti za Tobijasa, ki sta bila poslana od Venclja. V tih dveh kuvertah je bilo neko Vencljevo pisanje in opravičilo Tobijasu. Tobijas je Jančiju rekel, da naj te papirje obdrži zase, saj se ni želel ukvarjati z Vencljem. Potem so se vsi odpeljali do letališča, vendar je Janči še vedno moral oddati te papirje Tobijasu in na letališču je Tobijas ravno srečal partizanskega znanca. Medtem, ko se je Tobijas pogovarjal z njim, je Janči potisnil kuverti v Tobijasov plašč.
Roman se na tem mestu preseli dva dni nazaj na Kolenca, ki je ležal v postelji. Kolenc je zagledal sliko svojega sina in se ponovno spomni preteklosti njegovega sina in Bebe. Njegovo razmišljanje je prekinil Luka, ki je hodil po sobi. Kolenc ga je vprašal, če potrebuje kaj denarja in ni čakal na njegov odgovor, samo dal mu ga je. Kasneje je ta denar Kolenc našel v veži. Na enkrat je zazvonil telefon. Bil je Vencelj in je prosil, če se lahko oglasi pri njem. Ko je Vencelj prišel do Kolenca je bil ves šokiran ter živčen in razlagal Kolencu kako so mu vsako delo v Proteusu prepovedali in kako mu bodo odnesli vse iz pisarne. Kolenc je mislil, da Vencelj pretirava, vendar se je izkazalo, da ne pretirava s tem, da ga je Tobijas odpustil. Medtem, ko je bil Vencelj na robu panike, je Kolenc poklical Jančija in ga vprašal kaj se dogaja z Vencljem. V pogovoru je zvedel, da ga je Tobijas resnično odpustil.
Naslednje jutro sta Kolenc in Vencelj odhitela do stolpnice, kjer je bival Janči. Prinesla sta mu dve kuverti, ki ju je kasneje izročil Tobijasu na letališču. Za tem je Kolenc odšel domov. Naslednji dan se je Kolenc odpravil v Proteus in videl, da dva delavca pospravljata Vencljevo pisarno. Oba delavca je vprašal, če je Vencelj prišel v Proteus in sta oba zanikala. Nato je Kolenc vprašal kam nosita Vencljeve stvari in sta mu odgovoril, da jih nosita v skladišče. To je Kolenca malo razjezilo in ju povprašal, kdo jima je to naročil. Oba sta omenila Kojca, obratnega direktorja. Kolenc je odšel v Kojčevo pisarno in čakal. Med čakanjem se je ozrl po pisarni in zagledal posušen cvet bodeče neže in se s tem spomnil na prejšnjega obratnega direktorja Centa. V tem trenutku je v pisarno stopil Kojc. Oba sta se pogovarjala o Centu in kako Kojc ne želi biti tak kot Cent. Cent je bil naravnan za dobro sodelavcev in ne za dobiček kot Kojc. Po tem pogovoru sta se preusmerila na Venclja. Kojc mu pove, da so Venclja odpustili, zato ker je bil obtožen objave tistega časopisa s karikaturo in ker potrebujejo denar za nove tiskarske stroje. Njun pogovor se je zaključil, ko je tajnica preusmerila klic Kojcu.