Amasra je majhno pristaniško mesto na južni obali Črnega morja v provinci Bartın, Turčija.İlçe Belediyesi , Turkey Civil Administration Departments Inventory. Retrieved 30 January 2023. Mesto ima 6.098 prebivalcev (2021).
Mesto je zelo cenjeno zaradi svojih plaž in naravnega okolja, zato je turizem najpomembnejša dejavnost njegovih meščanov. Amasra ima dva otoka: večjega imenom Büyük ada (Veliki otok) in manjšega z imenom Tavşan adası (Zajčji otok). Nekoč bizantinsko mesto je po obleganju 16.-17. oktobra 1460 zavzelo in k svoji državi priključilo Osmansko cesarstvo.
Zgodovina Amasra se nahaja v starodavni pokrajini Paflagoniji in zdi se, da se je prvotno imenovala Sezamos (grško: Σήσαμος, Sesamos). HomerHomer, Iliad, ii. 853 jo v Iliadi omenja v povezavi s Citorom, Štefan BizantinskiStephanus, Ethnica, s.v. "Amastris" pa pravi, da se je prvotno imenovala Kromna (starogrško: Κρῶμνα), vendar je stala drugje.Stephanus, Ethnica, s.v. "Cromna" Ime Amasra je dobila po Amastridi, nečakinji zadnjega perzijskega kralja Dareja III., ki je bila žena tirana Dioniza Heraklejskega, in po njegovi smrti žena makedonskega vojskovodje Lizimaha. Amastrida je po ločitvi od Lizimaha štiri majhne jonske kolonije, Sezam, Kitor, Kromna in Tium združila v novo skupnost Amastris s središčem ob majhni reki z enakim imenom.Strabon, Geography, xii. 3 Po Strabonu se je Tium kmalu ločil od skupnosti, kar kaže, da je bila Amastris v resnici konfederacija.Plinij Starejši, Natural History, vi. 2
Plinij mlajši kot guverner Bitinije in Ponta v svojem pismu cesarju TrajanuPliny the Younger, Letters, x. 99 opisuje Amasro kot lepo mesto z zelo dolgim odprtim prostorom, reko pa kot umazan odprt odtočni kanal. Plinij je pridobil cesarjevo dovoljenje za prekrivanje kanala.
V bizantinskem obdobju so akropolo spremenili v trdnjavo in zgradili cerkev, ki še stoji. Med prvo rusko-bizantinsko vojno v 830. letih so mesto oplenili Rusi. V 9. stoletju je kombinacija lokalne industrije, trgovine in kmetijstva Amasro naredila za eno od uspešnejših mest ob Črnem morju.Vryonis, The decline of medieval Hellenism in Asia Minor: and the process of Islamization from the eleventh through the fifteenth century, (Berkeley: University of California, 1971), p. 14
V 13. stoletju je Amasra večkrat zamenjala gospodarja. Najprej jo je zavzela gruzijska vojskaBasil Ezosmodzghuari, "Tskhovrebay Mepet-mepisa Tamarisi", Kartlis Tskhovreba, (2008), str. 507 Davida Komnena,Anthony Bryer, "David Komnenos and Saint Eleutherios", Archeion Pontou, 42 (1988-1989), str. 179. ki je leta 1204 postal vladar Trabzonskega cesarstva, nato pa so jo v nekem trenutku v naslednjih desetih letih zavzeli Turki Seldžuki. Leta 1261 jo je v svojem poskusu monopoliziranja črnomorske trgovine pridobila Genovska republika. Genovska dominacija se je končala, ko je osmanski sultan Mehmed II. osvojil celotno anatolsko obalo Črnega morja.Franz Babinger. Mehmed the Conqueror and his Time. Princeton: University Press, 1978. str. 181.
Iz Amasre je bil starogrški pisec Mironijan.Diogenes Laertius, Lives of the Philosophers, §4.14Diogenes Laertius, Lives of the Philosophers, §5.36
Glavne zanimivosti Amasra je zaradi svoje arhitekturne dediščine članica Evropskega združenja zgodovinskih mest in regij s sedežev v Norwichu.
Arheološki muzej V srednje velikem arheološkem muzeju so razstavljene najdbe na kopnem in v morju. Posebej zanimiv je kip kačjega boga Glikona, delo lokalnega kiparja iz rimskega obdobja.
Grad Grad je bil zgrajen v rimskem obdobju, obzidje pa v bizantinskem. Prednje obzidje in mestna vrata so zgradili Genovežani v 14. in 15. stoletju.Local signage Grad stoji na ozkem polotoku, zato je do vira pitne vode zgrajen podzemni tunel.
Mošeja thumb|200px|Bizantinska cerkev, zdaj mošeja Mošeja je bila prvotno bizantinska cerkev, zgrajena v 9. stoletju. Cerkveni narteks je sestavljen iz treh delov. Potem ko je osmanski sultan Mehmed II. leta 1460 osvojil Amasro, so cerkev spremenili v mošejo, ki je odprta molitve. Na isti ulici je tudi kapela, vendar je od leta 1930 zaprta za molitve.
Spomenik na Ptičji skali thumb|200px|Spomenik na Ptičji skali Spomenik na Ptičji skali (turško: Kuşkayası Anıtı) je v skalo vklesan spomenik, izdelan v letih 41-54 na ukaz Gaja Julija Akvile, guvernerja province Bitinija in Pont. Spomenik stoji nedaleč od mesta in je dostopen po stopnicah z lokalne ceste.
Sklici
Kategorija:Mesta v Turčiji