Abu al-As al-Hakam ibn Hišm ibn Abd al-Rahman (arabsko الحكم بن هشام بن عبد الرحمن), omajadski emir Kordovskega emirata v Al Andaluzu, ki je vladal od leta 796 do 822, * 771, † 822.
Življenje Al Hakam je bil drugi sin emirja Hišama I. Njegov starejši brat je umrl v zgodnji mladosti. Ko je Al Hakam prišel na oblast, sta temu oporekala njegova strica Sulejman in Abdalah. Slednji je svoja sinova Ubajda Alaha in Abd al-Malika odpeljal na dvor Karla Velikega v Aachen in se s Karlom pogajal za pomoč. Sulejman je medtem napadel Córdobo, vendar je bil poražen in pregnan v Mérido, kjer je bil ujet in usmrčen. Abdalah je bil pomiloščen, vendar je bil prisiljen živeti v Valenciji.Nagendra Kr Singh, International encyclopaedia of Islamic dynasties, Anmol Publications PVT. LTD., 2002
Al Hakam I. je večji del svoje vladavine preživel v zatiranju uporov v Toledu, Zaragozi in Méridi. Upori so dvakrat dosegli Córdobo. Al Hakama I. so leta 806 ponovno poskušali zrušiti s prestola in ga nadomestiti z njegovim bratrancem Mohamedom ibn al-Kasimom, vendar je bila zarota odkrita. 16. novembra 806 je bilo 72 plemičev in njihovih spremljevalcev, govori se o 5.000 ljudeh, umorjenih na banketu, križanih in razstavljenih na bregovih reke Guadalquivir. Takšni prikazi krutosti v tem obdobju niso bili nenavadni, saj so glave uporniških voditeljev ali krščanskih sovražnikov, ubitih v pohodih na sever, običajno razstavljali pred vrati Cordobe.
Po uporu v Córdobi je Al Hakam I. ustanovil osebno telesno stražo al-Haras, ki jo je vodil vizigotski vodja kordovskih kristjanov grof Rabi, ki je bil tudi emirjev pobiralec davkov. Rabija so kasneje zaradi korupcije odstranili in usmrtili s križanjem.
Leta 818 je Al Hakam I. zadušil upor, ki so ga vodili kleriki v predmestju al-Ribad na južnem bregu reke Guadalquivir. Približno 300 veljakov je bilo ujetih in križanih, ostali prebivalci pa so bili izgnani. Nekateri so se preselili v Aleksandrijo v Egiptu, nekateri v Fes. Tisti iz Aleksandrije so okoli leta 825 osvojili Kreto in ustanovili Kretski emirat. Drugi so se pridružili levantinskim piratom.
Smrt Al Hakam I. je umrl leta 822 po 26 letih vladanja.
Družina Al I. je bil sin emirja Hakama I. in njegove priležnice Zohruf.Fagnan, E. (trans. & ed.) (1893) Histoire des Almohades d´Abd el-Wahid Merrakechi (Algiers), str. 15.
Sam je imel s svojo ženo Halavo pet otrok: Abd Al Rahmana II., 4. kordovskega emirja, ki je vladal od leta 822 do 852, Al. Mugirja, Saida, Umajja in Al Valida, ki je leta 833 napadel Galicijo.Barrau-Dihigo, L. (1989) Historia política del reino Asturiano (718-910), str. 138.
Al Hakam I. je imel tudi priležnico Adžab, ki je v predmestju Córdobe odprla ustanovo za gobavce.Caroline Goodson, Anne E. Lester, Carol Symes, Cities, texts, and social networks, 400-1500: experiences and perceptions of medieval urban space, Ashgate Publishing, Ltd., 2010 Adžab je bila mati
Abu Abd Al-Malika Marvana.
Al Hakamova priležnica Muta je ustanovila pokopališče, ki je obstajalo še v 10. stoletju.
Sklici
Kategorija:Kordovski kalifi Kategorija:Vladarji v 9. stoletju