Appenzelski sir (, ) je vrsta švicarskega poltrdega sira.
Značilnosti Appezelski sir ima obliko, ki spominja na mlinski kamen, z rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 30 do 33 cm, ter je visok 7 do 8 cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost in staranje spreminja in znaša od 6,4 do 7,4 kg. Skorja je čvrsta, zrnata, naravna, rdečkasto rjava. Sir ima čvrsto in gosto teksturo, ki je hkrati gladka in kremasta. Testo je slonokoščene ali slamnato rumene barve (odvisno od različice), z redkimi očesci, ki so enakomerno porazdeljena. Sir ima močan vonj in bogat, lahko tudi oreščkast okus, z zeliščnimi in pikantnimi notami. Vsebuje okoli 31% maščobe v suhi snovi, okoli 40% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,5% soli.
Zgodovina Appenzelski sir ima bogato zgodovino, ki sega več kot 700 let nazaj. Prvič je bil omenjen v dokumentu iz leta 1282. Sir je dobil ime po nekdanjem kantonu Appenzell v Švici, danes pa ga izdelujejo v kantonih Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, ter v delih kantonov St. Gallen in Thurgau. Sprva so sir izdelovali menihi, da bi porabili viške mleka in zagotovili vir prehrane tudi v zimskih mesecih. Po metodi izdelave appenzelskega sira so že pred drugo svetovno vojno v Bohinju izdelovali »bohinjski pikantni sir«, iz mešanice kravjega in kozjega mleka. 200px|sličica|desno
Proizvodnja Po dokaj standardnih postopkih proizvodnje sirnine je presenetljivo, da sirarji samo štiri do pet tednov skrbijo za sirne kolute v lastni sirarni. V tem času sire redno obdelujejo z mešanico slane vode, da postopoma oblikujejo naravno skorjo.
Po petih tednih kulute sira dostavijo uradnemu Affineurju iz združenja proizvajalcev appenzelskega sira (Appenzeller Käse Handelsverband), ki v naslednjih 2-7 mesecih sire pere v zeliščni raztopini, enkrat do dvakrat na teden. Ta raztopina je bogata z različnimi zelišči, koreninami, cvetovi, semeni in lupinami. Natančen recept za to raztopino je skrbno varovana skrivnost, pravzaprav naj bi bila sedaj samo dva človeka seznanjena s celotnim receptom.
Različice Appenzelski sir je sedaj na voljo v petih glavnih različicah:
slika uradno imenovanje starost sira značilnosti oznaka 60px Appenzeller® Classic(Silver label) 3-4 mesece rahlo začinjen srebrna 60px Appenzeller® Surchoix(Gold label) 4-6 mesecev močneje začinjen zlata 60px Appenzeller® Extra(Black label) 6 mesecev in več najbolj aromatičen, poln okus črna 60px Appenzeller®(Purple label) brez laktoze, glutena, barvil, konzervansov in ojačevalcev okusa vijolična 60px Appenzeller®(Brown label) 6-8 mesecev iz polposnetega mleka, brez laktoze, glutena, barvil, konzervansov in ojačevalcev okusa rjava 250px|thumb|desno|Appenzelski sir Bio (Dark Green label) Poleg teh različic izdelujejo še dve različici biološkega sira, Appenzeller® Bio (Green label) ter Appenzeller® Bio (Dark Green label), obe z oznako Bio Suisse, poleg teh pa še različico Appenzeller® Raclette (za Raclette), ter pakirano mešanico sirov za Fondue.
Zaščita označbe porekla Appenzelski sir nima švicarske oznake geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), niti švicarske oznake geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). V Uniji je tema oznakama primerljiva oznaka Zaščitena označba porekla, ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. 140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev Kljub temu je skrb za kakovost tega švicarskega sira s strani Appenzeller Käse Handelsverband na lokalni, ter Schweizersiche Käse Union na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.
Razširjenost Appenzelski sir je zelo priljubljen in se izvaža v številne države po vsem svetu. Čeprav Appenzelski sir proizvajajo samo obrtniško, v približno 75 manjših sirarnah, na omejenem območju Švice, je sir na voljo v številnih evropskih državah, kot so Nemčija, Francija, Nizozemska in Belgija. Poleg tega ga izvažajo v ZDA, Kanado in druge dele sveta.
Sklici
Viri Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 Pellaprat Henri Paul, L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, DZS, Ljubljana, 1972 Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008
Zunanje povezave Schweizerische Kaseunion Bern: Cheeses from Switzerland Appenzeller.ch
Kategorija:Švicarski siri Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla