Veliki plamenec (znanstveno ime Phoenicopterus roseus) je najbolj razširjena in največja vrsta iz družine plamencev. Pogosti so v Starem svetu, kjer se pojavlja v severni (obalni) in podsaharski Afriki, na Indijski podcelini (južno od Himalaje), na Bližnjem vzhodu, v Levantu, Perzijskem zalivu, Adenskem zalivu, Rdečem morju ter v sredozemskih državah južne Evrope.

Taksonomija Velikega plamenca je leta 1811 opisal Peter Simon Pallas. Sprva so mislili, da pripada isti vrsti kot rdeči plamenec (Phoenicopterus ruber), vendar se zdaj ti dve vrsti štejeta za ločeni, saj se razlikujeta po obarvanosti glave, vratu, telesa in kljuna. Veliki plamenec nima podvrst, zato velja za monotipsko vrsto.

Opis Veliki plamenec je največja živeča vrsta plamencev, saj je v povprečju visok 110–150 cm in tehta 2–4 kg. Največji samci so bili zabeleženi z višino do 187 cm in težo 4,5 kg.

Večina perja je rožnato-bela, krovna peresa na krilih so rdeča, primarna in sekundarna letalna peresa pa črna. Kljun je rožnat z izrazitim črnim vrhom, noge pa so povsem rožnate. Oglašanje je podobno gosjemu gaganju.

Piščanci so prekriti z mehkimi sivimi puhastimi peresi, mlajši nedorasli plamenci pa so svetlejši s temnimi nogami. Odrasli osebki, ki hranijo mladiče, prav tako postanejo svetlejši, vendar ohranijo značilne svetlo rožnate noge. Obarvanost izvira iz karotenoidnih pigmentov v organizmih, s katerimi se plamenci prehranjujejo. Izločki žleze oljnice vsebujejo karotenoide. Med gnezditveno sezono veliki plamenci pogosteje raznašajo te izločke po perju, s čimer okrepijo svojo barvo. To kozmetična uporaba oljnih izločkov se včasih opisuje kot »nanašanje ličil«.

Razširjenost Najdemo ga v delih severne Afrike (vključno z obalnimi območji severne Alžirije, Egipta v notranjosti vzdolž reke Nil, Libije, Maroka in Tunizije), v podsaharski Afriki (Kenija, Madagaskar, Ruanda, Tanzanija, Uganda), v južni Aziji (na obalnih območjih Bangladeša, Pakistana, Indije in Šrilanke), v zahodni Aziji (Bahrajn, Ciper, Irak, Iran, Oman, Izrael, Palestina, Kuvajt, Libanon, Katar in Združeni arabski emirati). Prisoten je tudi v južni Evropi (Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Francija v Camargueu in na Korziki, Grčija, Italija, Slovenija, Malta, Monako, Črna gora, Severna Makedonija, Portugalska, Španija in Balearski otoki ter Turčija).

Najbolj severno znano gnezdišče se nahaja v Zwillbrocker Vennu v zahodni Nemčiji, blizu meje z Nizozemsko. V Združenih arabskih emiratih so zabeležili gnezdenje na treh različnih lokacijah v emiratu Abu Dhabi.

V Gudžaratu, obalni zvezni državi na zahodu Indije, jih je mogoče opazovati v naravnem rezervatu Nal Sarovar, rezervatu Khijadiya, mestu Flamingo City in ptičjem rezervatu Thol. Tam ostanejo skozi celotno zimsko sezono.Koshti A.J. and Bony L.S (2016). "Ethology of greater flamingo in captivity", Undergraduate thesis submitted to St.Xavier's College, Ahmedabad, India.

Ekologija Veliki plamenec prebiva na muljastih obrežjih in plitvih obalnih lagunah s slano vodo. S svojimi nogami premeša mulj, nato pa posrka vodo skozi kljun in s posebnim filtrirnim sistemom izloči majhne rake, slane kozice, semena (kot je riž), modrozelene alge, mikroskopske organizme (npr. diatomeje), ličinke žuželk (kot so trzače) in mehkužce. Veliki plamenec se prehranjuje z glavo navzdol, pri čemer je njegova zgornja čeljust gibljiva in ni trdno pritrjena na lobanjo.

Tako kot vse vrste plamencev zvali eno kredasto belo jajce v gnezdo iz blata.

Življenjska doba Povprečna življenjska doba v ujetništvu je po podatkih živalskega vrta v Baslu več kot 60 let. V divjini je povprečna življenjska doba 30–40 let.

Nevarnosti in plenilci Naravni Odrasli veliki plamenci imajo malo naravnih plenilcev. Jajca in mladiče so lahko plen ptic ujed, vran, galebov in štorklja afriškega marabuja (Leptoptilos crumenifer). Ocenjuje se, da približno polovica plenjenja jajc in mladičev velikih plamencev povzroči rumenonogi galeb (Larus michahellis).

Človek Glavne nevarnosti za populacije plamencev so bakterije, toksini in onesnaženje vodnih virov, ki pogosto izvirajo iz industrijskih izpustov, ter posegi človeka v njihov naravni habitat.

V ujetništvu Prva zabeležena izvalitev velikega plamenca je bila leta 1959 v živalskem vrtu Basel. V okviru vzrejnega programa tega živalskega vrta se je od takrat izvalilo več kot 400 ptic, pri čemer se od leta 2000 vsako leto izvali med 20 in 27 mladičev. Najstarejši znani veliki plamenec je bila ptica v živalskem vrtu v Adelaide v Avstraliji, ki je poginila v starosti vsaj 83 let. Natančna starost ptice ni znana; ko je leta 1933 prispela v Adelaide, je bila že odrasla. Ptico so morali uspavati januarja 2014 zaradi zdravstvenih zapletov, povezanih s starostjo.

Sklici

Zunanje povezave

Performing greater flamingos in open field Greater flamingo - Species text - The Atlas of Southern African Birds Article with video about Greater Flamingo at avibirds.com

Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Azije Kategorija: Taksoni, opisani leta 1811 Kategorija:Plamenci