sličica|Leh z bratoma Čehom in Rusom sličica|Leh I. sličica|Lesorez Leha in Čeha Leh je legendarni prednik Poljakov, ustanovitelj Poljske ter brat Čeha in Rusa. Izročilo mu pripisuje nastanek imena prve prestolnice Poljske in narodnega simbola, Belega orla. Legenda o njem se je med drugim pojavila v Velikopoljski kroniki. Iz njegovega imena izvira ime hriba Lech v Gnieznu.

Legenda Leh se v virih prvič pojavi v legendi o Lehu, Čehu in Rusu, ki je bila zapisana v Velikopoljski kroniki, napisani v latinščini v drugi polovici 13. stoletja. Po navedbah anonimnega kronista so bratje prišla iz Panonije in po prihodu na sever ustanovili države, poimenovane po sebi.Jerzy Strzelczyk, Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian, Poznań 2007, s. 105-106. Češke legende pravijo, da se je Čeh naselili na gori Říp, Leh pa je nadaljeval pot in ustanovil Gniezno,Alojzy Jirasek. "Stare Podania Czeskie" zato je mogoče upoštevati hipotezo, da so se iz Moravske odpravili v 7. stoletju, med slovanskim uporom proti oblasti Avarov (za primerjavo; češko zgodovinopisje tradicionalno navaja datum smrti Čeha kot 661).

Po kasnejši legendi je Leh med postankom na ozemlju današnjega Velikopoljskega vojvodstva zvečer na drevesu zagledal veliko gnezdo. V njem je bil bel orel z dvema mladičema. Medtem ko ga je Leh opazoval, je orel razprl krila na čez nebo, ki je bilo od zahajajočega sonca rdeče barve. Leh je bil navdušen in se je odločil, da se tam naselijo. V spomin na to je v svoj grb postavil belega orla na rdečem ozadju in kraj poimenoval Gniezno, kar pomeni gnezdo. Ta legenda obstaja v več različicah,jedna z wersji legendy umieszczona została na stronie internetowej Urzędu Miejskiego w Gnieźnie ki se razlikujejo po podrobnostih in natančnosti opisa. Dandanes se zgodba o Lehu, Čehu in Rusu obravnava predvsem kot legenda za otroke in kot neobvezno branje za učence osnovnih šol.zgodnie z punktem drugim listy proponowanych lektur w podstawie programowej dla szkoły podstawowej

Zmotno je prepričanje, da najstarejša omemba Leha izvira iz češke Dalimilove kronike iz začetka 14. stoletja, kjer naj bi bil upodobljen v družbi Čeha, legendarnega prednika češkega naroda.za: Jerzy Nalepa, Polska, s. 243 Pravzaprav se ustrezni odlomek glasi takole: V srbském jazyku jest země jiežto Charvaty jest jmě. V tej zemi bieše Lech, jemužto jmě bieše Čech. Ten mužobojstva se dočini, pro něž svú zemiu provini. Ten Čech jmějieše bratróv šesť, pro něž jmějieše moc i česť, a ot nich mnoho čeledi, juž jedné noci Čech osledi.

Za Dalimila je bil Čeh leh (družbeni položaj; v češčini je v 14. stoletju izraz lech pomenil mož, moški). Leh se v čeških virih pojavlja šele okoli leta 1374, v Češki kroniki pa vse do leta 1330, in sicer pri Přibiku iz Radenina, znanem kot Pulkawa., wybrane rozdziały w wersji tekstowej znajdziemy tu

Obstaja hipoteza, ki legendarnega Leha povezuje s češkim knezom Lehom, ki je leta 805 umrl v bitki s četami Karla Velikega.Gerard Labuda, Organizacje państwowe Słowian zachodnich w okresie kształtowania się państwa polskiego (od VI do połowy X wieku), [w:] Początki Państwa Polskiego. Księga Tysiąclecia, t. 1, Poznań 1962, s. 49

Izvor imena Ime prednika Poljakov verjetno izvira iz imena Lehitov, ki se je med drugim pojavilo v Bavarskem geografu v obliki Lendizi. Kasneje so izraz lehiti uporabili za vse prebivalce poljske države. V tem pomenu se še danes uporablja v mnogih vzhodnih jezikih, skupaj s samostalnikom, ki opisuje samo državo – Lehija. To ime je bilo med drugim uporabljeno v ruski Povesti minulih let: Slovani, da pridejo in se usedejo na Vislo ter se imenujejo Lehiti. In iz teh Lehov izšli so Poljani. To ime je uporabljal tudi Wincenty Kadłubek v latiniziranih oblikah Lechitae (Lehiti) in lechiticus (lehitski). Lehija se pojavi tudi v njegovi poljski kroniki, kjer opisuje Poljsko. Vendar pa kronika ne omenja samega Leha. Legenda se že v starejši kroniki Galla Anonymusa ne pojavlja več.

V pesništvu Zgodba o Lehu je že v srednjem veku navdihnila pisatelje, da so zgodnjo poljsko zgodovino predstavljali na poetičen način, kot je to počela rimska literatura. Poskušali so napisati epsko pesnitev Lehiada, ki bi temeljila na Eneidi in opisovala pravljično zgodbo o rojstvu Rima. Maciej Kazimierz Sarbiewski je v prvi polovici 17. stoletja pisal Lechiado, ki je obsegala 12 zvezkov. Pesnik epa ni nikoli dokončal, ohranil pa se je le odlomek enajste knjige.za: Jasnogórski poczet królów i książąt polskich, Warszawa 1990, s. 13 – 14

Glej tudi Zgodovina Poljske Lehitski jeziki Lehov kamen Leh, Čeh in Rus Lech (ime)

Sklici

Literatura

Zunanje povezave

Materiały związane z Lechem w bibliotece Polona

Kategorija:Legendarni vladarji Kategorija:Zgodovina Poljske Kategorija:Slovanska mitologija Kategorija:Poljaki