Alternativa za Nemčijo (kratica AfD) je populistična, desna politična stranka v Nemčiji. Po ustanovitvi leta 2013 je na zveznih volitvah istega leta za las zgrešila vstop v parlament. Na evropskih volitvah leta 2014 se je AfD prvič uspela uvrstiti v nadregionalni Evropski parlament. Zatem je prišla v vse nemške deželne parlamente in po zveznih volitvah leta 2017 kot tretja najmočnejša stranka v 19. zvezni parlament. Po zveznih volitvah leta 2025 je druga najmočnejša sila v Bundestagu. Do sodelovanja v vladi ni prišlo ne na deželni ne na zvezni ravni. 240px|sličica|Alice Weidel in Tino Chrupalla sta sopredsednika stranke od 2022 AfD je bila ustanovljena leta 2013 kot evroskeptična, ekonomsko in nacionalno liberalna stranka. Danes zastopa stališča nacionalnega konzervativizma in etničnega nacionalizma ter neoliberalizma. Stranka zagovarja strogo migracijsko politiko in zavzema tudi ekstremna stališča do migracijske politike, kot je na primer projekt remigracije. AfD je edina stranka v nemškem Bundestagu, ki zanika, da so vzrok za globalno segrevanje ljudje (v nasprotju z znanstvenim soglasjem o tej temi).
Po številnih notranjih bojih za oblast so stranko zapustili bolj zmerni voditelji, tako da se je stranka z leti občutno premaknila v desno. Znotraj stranke AfD obstajajo različna, včasih nasprotujoča si združenja, neformalna strankarska krila in posamezna mnenja. Poleg nekaj manjših struj, kot so krščanski fundamentalisti in neposredni demokrati, se je znotraj stranke organiziralo veliko članov, ki zastopajo avtoritarna, etnično-nacionalistična, homofobna, antifeministična in deloma antisemitska in revizionistična stališča. Uradno razpuščeno, a še vedno aktivno krilo okoli predsednika turingijske dežele Björna Höckeja velja za zbirno točko teh desničarskih skrajnih sil znotraj stranke. Več državnih združenj in drugih delov stranke vzdržuje tudi povezave z novimi desničarskimi skupinami, kot je desničarsko skrajno Identitarno gibanje. Za ta skrajno desni del stranke velja, da več ne temelji na svobodni in demokratični ureditvi Nemčije. Od leta 2018 dalje pristojni državni organi zaradi varstva ustave spremljajo posamezna deželna združenja AfD.
Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) zvezno stranko¸AfD od začetka leta 2021 dalje uvšča med domnevna desničarsko ekstremistična združenja. AfD je vložila tožbo zoper ta odlok; vsa upravna sodišča, ki so obravnavala zadevo, so tožbo doslej zavrnila. V začetku maja 2025 je BfV celotno stranko uvrstil med "potrjena desničarsko ekstremistična združenja", nekaj dni pozneje pa je v okviru sporazuma o mirovanju to uvrstitev po nujni vlogi in za čas do odločitve o vlogi začasno prekinil.
Profil Na ustanovni konferenci stranke 14. aprila 2013 je AfD sprejela svoj prvi volilni program. Leta 2014 so sledile politične smernice, kasneje strateški dokumenti in resolucije – med drugim o zaostritvi azilne zakonodaje, o evru in imigracijski politiki, o islamizmu in o zakonih o orožju.
V začetku maja 2016 je AfD na strankarski konferenci v Stuttgartu sprejela svoj osnovni program, ki je temeljil na osnutku, razvitem v delovnih skupinah, v katerih je sodelovalo okoli 1000 članov. Na konferenci stranke leta 2019 naj bi program med drugim razširili na socialno politiko. Zaradi precejšnjih razlik v mnenjih – zlasti zaradi vprašanj glede pokojnin– je bil tako imenovani "kongres Socialne stranke" prestavljen na april 2020.
Evropska politika sličica| Volilni plakat AfD za zvezne volitve leta 2013: "Evro cepi Evropo!" V svojem političnem programu iz leta 2016 je AfD zavrnila Evropsko unijo (EU) kot političen konstrukt in se zavzela le za gospodarsko skupnost, podobno svoji predhodnici, EGS. Evro je bil opisan kot eksperiment, ki bi ga bilo treba končati; stranka je želela izvesti referendum o tem, ali Nemčija ostane v evroobmočju. Nekateri predstavniki pozivajo k izstopu Nemčije iz Unije (Dexit), podobno izstopu Združenega kraljestva iz EU. Uradno in s strani vodstva stranke se izstop obravnava kot skrajni ukrep v primeru, da se temeljne reforme EU ne uresničijo. Zaradi "pomanjkanja legitimnosti"EU AfD poziva k ponovni nacionalizaciji političnih tem. Zavrača skupno odgovornost za evroobmočje. Tveganja odgovornosti iz garancij kot so jamstva, povezana z ukrepi za reševanje evra in bank, bi se morala odražati v finančnem načrtovanju.
Finančna in gospodarska politika AfD se zavzema za izjemno neoliberalno gospodarsko in finančno politiko. Stranka želi omejiti vlogo države pri oblikovanju trgov in povečati moč trga. Socialno državo je treba demontirati.
AfD zagovarja varčevalne ukrepe in ohranitev dolžniške zavore. Za stranko ima odplačilo državnega dolga prednost pred naložbami. Zlasti zavrača naložbe v dekarbonizacijo gospodarstva. AfD želi še naprej razvijati digitalne tehnologije na nacionalni ravni, predlaga tako na primer nacionalno financiranje raziskav umetne inteligence. V volilnem programu stranke za zvezne volitve leta 2021 ni najti konceptov za ekonomske politike, ki bi spodbujale v prihodnost usmerjenih podnebnih tehnologij. Za poslovni svet ije AfD na slabe,m glasu zaradi negativnega vpliva na priseljevanje tujih usposobljenih delavcev v Nemčijo
Davčno zakonodajo bi bilo treba oblikovati po vzoru Kirchhofovega modela, davke – zlasti za visoke dohodke – pa bi bilo treba znižati. Model predvideva najvišjo davčno stopnjo 25 namesto trenutnih 45 odstotkov. To bi znatno zmanjšalo davčne prihodke za državo. AfD želi odpraviti davek na dediščino in pregledati davek na obrt. Zavrača obdavčevanje velikega premoženja. Želi odpraviti solidarnostni dodatek, ki še vedno obstaja za osebe z visokim dohodkom.
Analiza volilnega programa za zvezne volitve leta 2025, ki jo je opravil Center za evropske ekonomske raziskave v Mannheimu, je pokazala, da bi imela družina z dvema otrokoma in nizkim dohodkom zaradi reformnih predlogov AfD na voljo 440 evrov manj na leto. Družina z bruto letnim dohodkom 180.000 evrov pa bi se po načrtih stranke odrezala bolje, in sicer za 19.190 evrov.
Alice Weidel je izjavila, da bi pozdravila sodelovanje "uspešnih podjetnikov", kot so Elon Musk, Peter Thiel ali Theo Müller, v vladi z "njihovim strokovnim znanjem".
Zunanja in obrambna politika Stranka zavrača skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko ter nasprotuje nadaljnji širitvi Evropske unije in Nata na vzhod. Zavzema se za takojšnjo odpravo gospodarskih sankcij proti Rusiji in obnovitev plinovodov Severni tok. Glede vojne v Ukrajini se AfD zavzema, da naj Ukrajina ostane nevtralna država zunaj Nata in Evropske unije.
V svojem konceptu obrambne politike iz leta 2019 je parlamentarna skupina AfD pozvala k "obnovi Bundeswehra" s ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti (vključno z nadomestno civilno službo), notranjih operacij in varovanja meja, s poudarkom na nacionalni in zavezniški obrambi. Poleg tega naj bi se ustvaril nemški generalštab, lastna vojaška jurisdikcija in novo razumevanje tradicije.
AfD je kritična tudi do nemške vojaške podpore Ukrajini. Po njenem mnenju predajanje operativno uporabne vojaške opreme in sistemov iz zalog Bundeswehra Ukrajini zmanjšuje obrambno sposobnost Nemčije, dodatno breme za Bundeswehr pa predstavlja usposabljanje ukrajinskih vojakov.
Okoljska in podnebna politika Stališča stranke AfD temeljijo na temeljnem zanikanju podnebnih sprememb, kar je v programu stranke zapisano že od leta 2016. Program AfD za zvezne volitve leta 2013 ni vseboval nobenih izjav o globalnem segrevanju. V svojem programu za evropske volitve leta 2014 so znanstvene raziskave o podnebnih spremembah opisane kot "nagnjene k negotovosti". Takrat AfD še ni povsem zavrnila zmanjševanja emisij CO2 in mednarodnih podnebnih sporazumov (citat iz volilnega programa za Evropski parlament leta 2014: "Da bi upoštevali previdnostno načelo, se je mogoče v okviru mednarodnih sporazumov dogovoriti o postopnem zmanjševanju emisij CO2."). Politična platforma AfD iz leta 2016 v osnovi zavrača politiko varstva podnebja. To temelji na hipotetičnih podnebnih modelih, ki temeljijo na računalniških simulacijah IPCC; Vendar pa od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo povišanja temperature (domnevni "premor v globalnem segrevanju"), kar je bila predpostavka, ki so jo ovrgli novi temperaturni zapisi od leta 2014. Po mnenju AfD ogljikov dioksid "ni onesnaževalo, temveč nepogrešljiv del življenja". Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o obnovljivih virih toplote in Uredba o varčevanju z energijo bodo ukinjeni brez nadomestitve, obratovalna doba nemških jedrskih elektrarn pa bo podaljšana. V Evropskem parlamentu je AfD zavrnila vse predloge za varstvo podnebja od Pariškega sporazuma decembra 2015 (od februarja 2019). Septembra 2019 je Alexander Gauland kritiko politike zvezne vlade za varstvo podnebja označil za tretje osrednje vprašanje AfD, poleg evra in priseljevanja. V svojem programu za evropske volitve leta 2019 je stranka zapisala, da se "v vseh podnebnih pasovih Zemlje" podnebje spreminja "v skladu z naravnimi zakoni, odkar je Zemlja nastala". "Konstantno podnebje v daljših časovnih obdobjih" ne obstaja, obstajajo pa "dobri razlogi za dvom, da so ljudje pomembno vplivali na nedavne podnebne spremembe ali jih celo nadzorovali, zlasti trenutno segrevanje."
Energetsko politiko stranke AfD, ki jo je razvil "Zvezni odbor za energetsko politiko", so sooblikovali člani lobistične organizacije "Evropski inštitut za podnebje in energijo", ki zanika, da je vzrok za globalno segrevanje človek.
AfD vidi energetski prehod kot grožnjo energetski varnosti Nemčije in opozarja, da bi lahko privedel do izpadov električne energije. Zato stranka zagovarja nadaljnjo uporabo premoga in jedrske energije. Postopno opuščanje jedrske energije bi bilo treba obrniti in izvajati raziskave na področju jedrske energije /jedrskih reaktorjev. Poleg tega je lignit kot edini domači vir energije , ki lahko zagotavlja osnovno obremenitev, osrednjega pomena za energetsko varnost in neodvisnost Nemčije. AfD zato zavrača postopno opuščanje premoga. Prav tako zagovarja raziskave hidravličnega lomljenja in zavrača davek na CO2. V takojšnjem programu, predstavljenem v začetku septembra 2023, AfD, če prevzame vlado, obljublja "takojšnjo popravilo in zagon "uničenih plinovodov Nord Stream 1 in 2, ki sta ruski plin prevažala v Nemčijo, in poziva tudi k razveljavitvi "popolnoma nepotrebne prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem".
Leta 2019 je AfD pozvala k boju proti "invazivnim vrstam", ker predstavljajo grožnjo avtohtonim rastlinam in živalim. Populacijo volkov v Nemčiji bi bilo treba "razumno regulirati".
V svojem volilnem programu za zvezne volitve leta 2021 je stranka zapisala, da bo "cilj zvezne vlade, da učinkovito zmanjša emisije CO2 na nič", vodil do "radikalnega prestrukturiranja industrije in družbe ('Velika preobrazba'/'‚The Great Reset')". Drugje je bilo navedeno, da "niso odpoved, nazadovanje in socializem " tisti, ki so "desetletja zmanjševali onesnaževanje okolja ".
Družinska in spolna politika AfD homoseksualnosti kot take ne zavrača, vendar zagovarja tradicionalni model družine in nasprotuje delu sodobne LGBT-politike, predvsem pravnemu priznanju spremembe spola, »spolni ideologiji« in nekaterim oblikam spolne vzgoje.
Sopredsednica AfD Alice Weidel je lezbijka in živi s svojo partnerico, s katero vzgaja dva otroka. Weidel zagovarja enakopravno obravnavo istospolnih zvez, hkrati pa tradicionalno družino opredeljuje kot družbeni ideal.
Politika na področju dela