Janez Krmelj (rojen 1955) je slovenski katoliški duhovnik in misijonar, ki že od leta 1988 neprekinjeno deluje na Madagaskarju. Prepoznaven je kot ustanovitelj in vodja izjemno obsežnega humanitarno-medicinskega in šolskega centra Ampitafa, ki deluje na jugovzhodnem delu otoka in pokriva več kot 100 kvadratnih kilometrov izoliranega in težko dostopnega ozemlja. Med svojim več kot 35-letnim delovanjem je postal eden ključnih stebrov slovenske misijonske dejavnosti na otoku, pri čemer tesno sodeluje tudi z združenjem Akamasoa, ki ga vodi Pedro Opeka.
Življenjepis in začetki misijonskega poklica Janez Krmelj se je rodil v kraju Selo v občini Polhov Gradec. Svojo poklicno pot je začel na veterinarski tehniški šoli, kar mu je kasneje v misijonih dalo dragocena praktična znanja o živinoreji in oskrbi živali. Po srednji šoli je začutil duhovni poklic in vpisal študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1984. Kot mlad kaplan je prva štiri leta služboval v župnijah Kamnik in Kranj, kjer je pridobival prve pastoralne izkušnje.
Želja po odhodu v misijone je v njem zorela dalj časa. Prvotno je načrtoval odhod v Zambijo, vendar ga je slovenski duhovnik lazarist France Buh usmeril proti Madagaskarju, kjer je takrat že delovala močna in organizirana skupnost slovenski misijonarjev. Na rdeči otok je prispel leta 1988, v obdobju, ko je tam delovalo kar 22 slovenskih misijonarjev, kar mu je olajšalo začetno inkulturacijo in učenje malgaškega jezika. sličica|Janez Krmelj na poteh misijona Ampitafa Svoje delovanje je začel na jugovzhodu otoka v regiji Farafangana v župniji Matanga, kjer je deloval skupaj z izkušenim slovenskim misijonarjem Jankom Slabetom. Krmelj se je v Matangi nemudoma posvetil izboljšanju poljedelstva in kmetijske tehnologije, saj je ugotovil, da sta lakota in podhranjenost neposredni posledici neučinkovitih kmetijskih metod. Leta 2003 je prevzel pastoralno vodenje župnije Ranomena in pozneje Midongy, zaradi svojih organizacijskih sposobnosti pa mu je bila zaupana tudi odgovorna funkcija škofijskega ekonoma.
Razvoj misijona Ampitafa in infrastrukturni dosežki sličica|Janez Krmelj med delom na podružnici Vatanato Ključni trenutek v njegovem misijonskem delovanju se je zgodil med gradnjo ceste skozi neprehodno malgaško džunglo. Ko se je sredi popolne divjine pokvaril gradbeni buldožer, je bil Krmelj prisiljen taboriti na tistem mestu. Ob opazovanju revščine, popolne izoliranosti okoliških vasi in odsotnosti vsakršne zdravstvene ali izobraževalne oskrbe, je v tej navidezni nesreči prepoznal božje znamenje in se odločil, da prav na tistem mestu okoli leta 2006 postavil nov misijonski center – Ampitafa. V prevodu ime kraja pomeni "na oni strani, kjer se privadiš". Posebnost kraja je v bližnjem potoku s slapovi, ki služi za vir energije in napajanje poljščin ter živine. sličica|Misijon Ampitafa S pomočjo Misijonskega središča Slovenije, organizacije Operando in številnih slovenskih darovalcev (preko akcij, kot je Tri kraljevska akcija) je Krmelj sredi ničesar zgradil izjemen center, ki danes neposredno koristi desettisočem domačinov: Na misijon vsako leto pride več skupin, ki pomagajo Krmelju na misijonu. Tu velja omeniti Katoliško Mladino, ki v okviru programa POTA vsako leto omogoča izvedbo Oratorija ter tehnične pomoči. Zelo prizadevni so tudi nekateri laiški misijonarji, predvsem z zdravstvenega področja. Misijon deluje na pogon gibanja Akamasoa ter prostovoljnih darov in laiških misijonarjev, ki omogočajo delovanje misijona Ampitafa.
Medicinski center in porodnišnica: Od leta 2007 Krmelj upravlja z osrednjim zdravstvenim centrom v regiji, ki vključuje splošno bolnišnico, sodobno porodnišnico ter zobozdravstveni dispanzer. Bolnišnica rešuje življenja na območju, kjer državnih zdravnikov ni, ljudje pa so prej množično umirali zaradi ozdravljivih bolezni, kot sta malarija in tuberkuloza, ter zapletov pri porodih. Center je opremljen tudi s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so jih prispevali slovenski prostovoljci in Slovenska vojska. Izobraževalni kompleks: Zavedajoč se, da je izobrazba edina pot iz začaranega kroga revščine, je Krmelj v Ampitafi zgradil vrtec, osnovno šolo in kasneje, s finančno podporo patra Pedra Opeke, še veliko srednjo šolo. Šolski sistem sedaj omogoča izobraževanje mladim iz šestih okoliških občin. Uporaba visoke tehnologije (Droni): Kot eden najbolj inovativnih misijonarjev je Krmelj v sodelovanju s slovenskimi inženirji in podjetniki na misijon uvedel sistem tovornih brezpilotnih letalnik (dronov). Ti droni služijo za nujno dostavo cepiv, zdravil, infuzijskih tekočin in laboratorijskih vzorcev v najbolj odrezane gorske vasi, kamor bi pot peš trajala več dni. Za upravljanje in vzdrževanje teh dronov so izšolali lokalne mlade Malgaše. Projekt za zaščito deklet: Njegov najnovejši obsežnejši načrt vključuje izgradnjo posebnega varnega zavetišča za zlorabljena in izkoriščana dekleta, kjer jim bo poleg varnega doma omogočena brezplačna formalna izobrazba in učenje obrti za samostojno življenje.
Pomen vere in duhovni smisel misijonskega dela Janez Krmelj svoje delovanje opisuje z vodilom, da je »delo misijonarja delo za človeka v celoti«. To pomeni, da materialne pomoči (hrana, zdravstvo, šole) ni mogoče ločiti od duhovnega poslanstva in oznanjevanja Evangelija. Vera v Boga je zanj osnovni vir notranje moči, brez katerega ne bi mogel zdržati desetletij dela v ekstremnih psihofizičnih pogojih, ob soočanju s smrtjo otrok, hudimi tropskimi boleznimi in opustošenji, ki jih redno prinašajo cikloni.
Duhovni pomen njegovega dela se močno odraža v soočanju z lokalno kulturo. Med prebivalci jugovzhodnega Madagaskarja namreč še vedno močno prevladujeta animizem in globoko ukoreninjen strah pred hudobnimi duhovi (lolo) ter predniki, kar pogosto vodi v množične delirije, družbeno ohromelost in zlorabe. Krmelj prek prinašanja krščanske vere, zakramentov in molitve domačinom pomaga premoščati ta paralizirajoč strah ter jim predstavlja Boga kot ljubečega Očeta, kar prinaša socialno in duševno osvoboditev celotnih skupnosti.
Njegovo pastoralno delo poteka neposredno v bolnišničnih sobah in na terenu. V težkih trenutkih bolezni se nanj po molitev in blagoslov pogosto obračajo tudi tisti domačini, ki uradno niso kristjani, saj v njegovi navzočnosti prepoznavajo presežno varnost in dostojanstvo. Po Krmeljevih besedah krščanska ljubezen zagotavlja, da nihče, ki potrka na vrata misijona, ne sme biti zavrnjen ali odbit, ne glede na njegovo versko ali plemensko pripadnost.
Sklici
Zunanje povezave Misijonsko središče Slovenije - Uradna stran Društvo Operando - Uradna stran
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski misijonarji Kategorija:Rojeni leta 1955 Kategorija:Lazaristi