Pomorska akcija Frederica je bila pomorska bitka med ameriško revolucionarno vojno, v kateri so tri galeje mornarice države Georgia zajele britansko napadalno skupino ob obali Georgie. Akcija se je zgodila 19. aprila 1778.

Ozadje

Država Georgia je dvakrat neuspešno poskušala napasti britansko kolonijo Vzhodna Florida. Leta 1778 je bil sprožen tretji poskus, ki naj bi ga vodil polkovnik Samuel Elbert. Katalizator za invazijo je bilo odkritje aprila istega leta, da so štiri britanske ladje plule v zalivu St. Simons. Dve od teh, šalupa Rebecca in brig Hatter, sta bili zasebni plovili po pogodbi s Kraljevo mornarico; drugi dve, post ladja (manjša fregata, vendar večja kakor vojna šalupa) HMS Galatea in vojna šalupa HMS Hinchinbrook, sta bili ladji Kraljeve mornarice.

Za obrambo je imel Elbert galeje mornarice države Georgia; štiri od teh, Washington, Lee, Congress in Bulloch, so bile financirane s strani Kontinentalnega kongresa in zgrajene v Savannah, Georgia, med letoma 1776 in 1777. Vse štiri so bile pod poveljstvom komodorja Oliverja Bowena.

Uvod

15. aprila je Elbert prejel novico, da so Kraljevo mornarico opazili ob obal in je ukazal okoli 360 možem iz georgijskih kontinentalnih bataljonov iz Fort Howe, da se odpravijo v Darien, Georgia; od tam naj bi se vkrcali na tri galeje, Washington, Bulloch in Lee. Prvo je vodil kapitan John Hardee, drugo kapitan Archibald Hatcher, tretjo pa kapitan John Cutler Braddock.

Do sredine popoldneva 18. aprila je flotilja vplula v reko Frederica in se zasidrala pri Pikes Bluffu, približno 2,5 km nad Fort Frederico. Vojaki pod polkovnikom Robertom Raejem in majorjem Danielom Robertsom so bili prvi, ki so pristali, sledili pa so jim, po Elbertovih ukazih, kapitan George Young in artilerijski oddelek. Postavili so poljsko topništvo na otoku. Izbrani so bili častniki za poveljevanje vojakom na galejah. Polkovnik John White je bil dodeljen Leeju, kapitan George Melvin Washingtonu in poročnik Barnard Patty Bullochu. Elbert je ukazal Raeju, naj vzame 100 svojih mož in jih odpelje do utrdbe, kjer so bili zajeti britanski ujetniki. Nekateri možje iz izvidniške skupine, ki je pristala, so pobegnili s čolnom in obvestili Galateo, da opozorijo kapitana Thomasa Jordana na bližajoči se ameriški napad. Jordan se je odzval tako, da je poslal ladjo, naloženo z vojaki, da pomaga Hinchinbrooku in Rebecci.

Elbert je prejel nekaj obveščevalnih podatkov o dveh britanskih ladjah; vendar se je odločil, da je prepozno zvečer za začetek napada in ukazal svojim možem, naj si ponoči odpočijejo.

Bitka

Zgodaj zjutraj 19. aprila je Elbert odpeljal galeje po reki, da bi napadel britanske ladje, ki so bile že razporejene v bojnem redu. Galeje so verjetno začele napad kmalu po zori, okoli 5:30 zjutraj in začele napad na Hinchinbrook, Rebecca in Hatter. Galeje so lahko zgrajena plovila, optimizirana za veslanje. So krhke in v zaradi tega v veliki slabosti proti močno zgrajenim jadrnicam. Vendar imajo galeje taktično prednost pred čistimi jadrnicami v omejenih vodah ali ko ni vetra. Bodisi po naključju ali z briljantnim načrtovanjem, je oseka v kombinaciji z brezvetrjem dala Američanom prednost; brez vetra britanske ladje niso mogle pluti naprej, da bi napadle galeje in se nanje vkrcale in so bile prisiljene ostati pri miru. Posledično so galeje najprej izstrelile nekaj naključnih strelov na britanske ladje, preden so se zasidrale na varni razdalji in začele močno topniško obstreljevanje.

Hinchinbrook in Rebecca sta nosila štirifuntne topove, ki niso bili kos težjemu orožju na galejah, zato sta začela pluti navzdol po reki v upanju, da bosta našla prostor za manevriranje in morda ujela vetrič. Mislila sta, da je kanal globok in sta pluli v skladu s tem; vendar je okoli 10. ure zjutraj Rebecca nenadoma nasedla na mestu, imenovanem "Raccoon Gut". Hinchinbrook in Hatter sta kmalu doživela isto usodo. Ko so se galeje približevale, so se Britanci odločili zapustiti ladjo. Večina častnikov in mož se je zbrala v ladijskih čolnih in veslala navzdol po reki do Galatee, ki je bila še vedno zasidrana v zalivu. Nekaj članov posadke Hinchinbrook je ostalo zadaj.

Posledice

Čeprav je bila bitka razmeroma majhna, je imela spodbuden učinek na prebivalce Georgie, saj je onesposobila dve ladji, ki sta zajemali ameriške trgovske ladje ob obalah Južne Karoline in Georgie. Še pomembneje je, da je pomagala odložiti za več kot osem mesecev britanski poskus zavzetja Fort Morrisa in mesta Sunbury v Georgiji. Hkrati je pokazala učinkovitost močno oboroženih galej v omejenih vodah.

Elbert je bilnad svojo zmago globoko navdušen, generalu Robertu Howu je pisal: ...morate si predstavljati, kakšni so bili moji občutki, ko sem videl naše tri majhne vojne ladje, ki so napadale te tri ladje, ki so širile teror ob naši obali in so bile postavljene v bojni red; toda teža našega orožja je kmalu zadušila pogum teh junakov, ki so se kmalu zatekli v svoje čolne: in kolikor jih je moglo, so zapustili ladje z vsem na krovu, kar smo takoj zavzeli. Kar je izjemno, nismo imeli niti enega ranjenega moža...

Svež od zmage pri Frederici je Elbert pozneje istega leta vodil katastrofalno tretjo floridsko ekspedicijo.

Bojni red

Združene države

Washington (galeja)

Bulloch (galeja)

Lee (galeja)

Velika Britanija

HMS Galatea (fregata)

HMS Hinchinbrook (brigantina) - Nasedla in zajeta

Rebecca (vojna šalupa) - Nasedla in zajeta

Hatter (brig) - Nasedel in zajet

Viri Virginia Steele Wood, "The Georgia Navy's Dramatic Victory of April 19, 1778," The Georgia Historical Quarterly 90, no. 2 (Summer 2006): 165–95, https://www.jstor.org/stable/40584908. https://archive.today/20070928235309/http://www.marshesofglynnsar.org/Frederica_Incident.htm Account of the engagement Brochure published by the Georgia Sons of the American Revolution

Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne Kategorija:Bitke leta 1778 Kategorija:Bitke v Združenih državah Amerike Kategorija:Bitke Združenih držav Amerike Kategorija:Bitke Združenega kraljestva Kategorija:Pomorske bitke med ameriško revolucijo