Mazursko jezersko okrožje ali Mazursko pojezerje () je jezersko okrožje na severovzhodu Poljske znotraj geografske regije Mazurija, ki so jo v preteklosti naseljevali Mazurci, ki so govorili mazurska narečja. Vsebuje več kot 2000 jezer. Okrožje je bilo izbrano za enega od 28 finalistov novih 7 čudes narave.
Jezersko okrožje se razteza približno 290 km vzhodno od spodnje Visle do poljsko-ruske meje in zavzema površino približno 52.000 kvadratnih kilometrov. Upravno leži znotraj Varminsko-mazurskega vojvodstva. Majhni deli okrožja ležijo znotraj Mazovskega in Podlaskega vojvodstva.
Jezera so dobro povezana z rekami in kanali, ki tvorijo obsežen sistem vodnih poti. Mazurski kanal iz 18. stoletja povezuje ta sistem z Baltskim morjem. Celotno območje je odlična turistična destinacija, ki jo obiskujejo ljubitelji čolnarstva, kanuisti, ribiči, pohodniki, kolesarji in ljubitelji narave. Je eno najbolj znanih jezerskih območij v srednji Evropi in priljubljena počitniška destinacija z velikim številom obiskovalcev vsako leto.
Zgodovina Od 13. stoletja naprej je bilo Jezersko območje zaporedno del meniške države Tevtonskih vitezov, vojvodstva Prusije in pruske province Vzhodna Prusija. V sodobnem času, ko je bilo del Nemškega cesarstva, je bilo to območje med prvo svetovno vojno prizorišče prve bitke pri Mazurskih jezerih (1914) in druge bitke pri Mazurskih jezerih (1915). Ob koncu druge svetovne vojne (1945) je to območje padlo v okupacijsko cono Sovjetske zveze. Josif Stalin je to območje (brez enklave Kaliningrad) samovoljno postavil pod komunistično poljsko upravo,Balfour, Michael, & Mair, John, Four-Power Control in Germany and Austria 1945-1946, Oxford University Press, U.K., 1956. njeni nemški prebivalci pa so bili nato brutalno izgnani, vsa njihova lastnina pa je bila zasežena.Schieder, Professor Theodor, editor-in-chief, The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line, Published by the Federal Ministry for Expellees, Refuges and War Victims, Bonn, Germany, 1954.
Geologija Jezersko okrožje so v pleistocenski ledeni dobi oblikovali ledeniki. Mnogi njegovi hribi so deli moren, mnoga jezera pa so nastala, ko jih je zajezila morena.
Mnogi hribi in grebeni območja so sestavljeni iz starodavnih vulkanskih in sedimentnih kamnin, vendar je njihovo sedanjo obliko oblikovala ledeniška erozija. Morene – kopičenja kamnin in ruševin, ki jih za seboj puščajo umikajoči se ledeniki – so pogoste po vsej regiji in so odgovorne za velik del valovitega terena Jezerskega okrožja. Ti ledeniški nanosi so pogosto blokirali izhode dolin in tvorili jezera, ki jih je zajezila morena in so danes značilna za regijo.
Med pomembne geološke značilnosti spadajo viseče doline, kari (ali kari), drumlini in skalnati grebeni, ki vse kažejo na intenzivno ledeniško modifikacijo. Tudi geologija se po regiji razlikuje, saj se trše kamnine, kot so kamnine vulkanske skupine Borrowdale v osrednjih bregovih, upirajo eroziji in tvorijo robustne vrhove, medtem ko so mehkejše sedimentne kamnine v zunanjih območjih povzročile bolj položne pokrajine.
Danes ta ledeniško oblikovan teren ne le opredeljuje naravne lepote Jezerskega okrožja, temveč prispeva tudi k njegovi hidrologiji, sestavi tal in ekološki raznolikosti.
Struktura Makroregija Mazurskega jezerskega okrožja je razdeljena na sedem mezoregij: Osljsko jezersko okrožje Mensko jezersko okrožje Velika mazurska jezera Angerapperska dežela Seesko višavje Łycko jezersko okrožje Mazurska nižina
Jezera Največji jezeri v Mazurskem jezerskem okrožju sta Śniardwyjsko jezero (113,8 km²) in Mamrsko jezero (104 km²), ki sta tudi največji na Poljskem. Druga pomembna jezera so Niegocinsko jezero (Löwentinsee, Lötzener See), Nidzko jezero (Niedersee), Roško jezero (Roschsee, Warschausee) in Tałtyjsko jezero (Tałty Waters). Vsa ta jezera skupaj pokrivajo 7 % površine. V Mazuriji je približno 2700 jezer, vsako veliko več kot en hektar. Skupaj tvorijo velik sladkovodni rezervoar.
Reke Mazursko jezersko okrožje se izliva predvsem proti jugu preko rek Narev, Bug in Visla v Gdanski zaliv v Baltskem morju. Proti jugu tečejo: Omulew (Omulef) Rozoga (Rozoga) Szkwa Pissa Ełk (reka Ełk)
Severni del Mazurskega jezerskega okrožja okoli jezera Mamry (Mauersee) se izliva preko rek Angerapp in Pregel v Vislinško laguno v Baltskem morju. Proti severu tečejo: Łyna (Alle) Guber
Ena najbolj priljubljenih kajakaških poti na Poljskem je reka Krutynia (Kruttinna), ki teče več kot 100 km skozi številne mazurska jezera, preden se izlije v reko Pissa. V vzhodnem delu jezerskega okrožja je reka Sapina (Sapine), dolga približno 50 km, priljubljena kajakaška pot, ki prav tako teče skozi številna jezera, preden se izlije v reko Angerapp.
Kanali Številna jezera so povezana s kanali, na primer Elbląški kanal. Kanal Tałcki (Taltski kanal) povezuje jezero Tałty (Taltske vode) z jezerom Tałtowisko (Jezero Tałtowisko, Malo Taltowsko jezero). Ti kanali omogočajo plovbo po velikih delih jezerskega okrožja vse do Baltskega morja.
Morene Najvišji moreni na tem območju sta Dylewska Góra (Kernsdorfer Höhe) (312 m) na jugozahodu Jezerskega okrožja in na severovzhodu Wzgórza Szeskie (Seesker Höhe) (309 m).
Narava Veliki deli Mazurskega jezerskega okrožja so pokriti z gostimi pragozdovi. Največja gozdna območja so Puszcza Piska (Johannisburg Heath) na jugu in Puszcza Romincka (Rominck Heath) na severovzhodu.
Mazursko jezersko okrožje se ponaša z bogato favno. V gostih gozdovih živijo številni veliki sesalci, kot so zober, los, jeleni, srnjad, divja svinja, bober, volk, ris, lisica, kune in jazbec. Zastopanih je več kot 350 vrst ptic, tudi planinski orel, jastreb, kanja, sokoli, čaplje, žerjavi in kormorani. Med pogostimi dvoživkami in plazilci so želve, pupki, kuščarji in različne vrste kač. Mazurska jezera so bila vedno znana po obilju rib. Tukaj najdemo some, ščuke, ostriže, jegulje, krape, postrvi in številne druge vrste. Med žuželkami so metulji, čebele, kačji pastirji in mnogi drugi.
Približno 40 odstotkov Mazurskega jezerskega okrožja je zavarovanega.
Mazurski krajinski park obsega približno 40.000 hektarjev, od tega približno 18.000 hektarjev pragozdov in 15.000 hektarjev vodnih površin. Krajinski park vsebuje 114 naravnih rezervatov, vključno z jezerom Śniardwy.
Rezervat, ki obdaja jezero Łuknajno v bližini Mikołajka, kjer živi velika kolonija labodov grbcev, je UNESCO-ov biosferni rezervat pod posebno zaščito. Približno 100 kilometrov dolga reka Krutynia ima prav tako status rezervata. Reka, ki povezuje več jezer, je odprta za ljubitelje vodnih športov, kot sta kajak in kanu.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave Official website of the World Tourism Organization Tourist information, at mazury.info.pl
Kategorija:Jezera na Poljskem