Al-Malik al-Salih Imad al-Din Ismail bin Saif al-Din Ahmed, bolj znan kot al-Salih Ismail (arabsko الصالح إسماعيل), je bil ajubidski sultan s sedežem v Damasku. Vladal je dvakrat, prvič leta 1237 in nato ponovno od leta 1239 do 1245, * okoli 1200, † 1245.
Leta 1237 je umrl al-Salihov bratAbulafia and McKitterick, str. 612. al-Ašraf, emir Damaska. Nasledil ga je al-Salih Ismail. Dva meseca pozneje je ajubidski sultan Egipta al-Kamil poslal v Sirijo vojsko oblegat Damask. Ismail je ukazal požgati predmestja Damaska, da egiptovska vojska ne bi imela zatočišča.Burns, 2005, str.186 Po al-Kamilovi smrti je njegov sin al-Adil II. zasedel Damask, potem ko je njegov brat al-Salih Ajub, vladar Džazire, razkril svojo namero, da bo nasledil al-Kamila kot sultan v Egiptu. Ajuba so nekateri lokalni guvernerji Sirije povabili, da prevzame oblast v Damasku, in Ajub je decembra 1238 osvojil mesto. Ismail, ki je bil takrat guverner (emir) Bosre in Baalbeka, se je povezal z Ajubom.
Avgusta 1239 je Ajub začel pritiskati na Ismaila, naj se mu pridruži v Nablusu na pohodu za prevzem Egipta od al-Adila II. Ismail je obljubil, da bo prišel takoj, ko bo opremil svojo vojsko, medtem pa bo poslal v Nablus svojega sina al-Mansurja Mahmuda z majhnim kontingentom vojakov.Humphreys, 1977, str. 256 Ajub je sčasoma začel sumiti v Ismailovo odlašanje in poslal znanega zdravnika Sada al-Din al-Dimaškija, da bi ugotovil, kaj počne njegov vazal. Ismailov vezir je odkril Ajubov načrt in ponarejal al-Dimaškijeva poročila, da bi Ajuba zavedel, da je Ismail res na poti v Nablus. Ko se je Ismail počutil dovolj močnega, je od Ajuba zahteval vrnitev al-Mansurja Mahmuda v Baalbek, kjer bi upravljal zadeve, medtem ko bo ta odsoten na pohodu za Egipt. Ajub ga je ubogal.
Ismail je s podporo Ajubidov iz Keraka, Hame in Homsa septembra 1239 zavzel Ajubov Damask. Ajuba so njegove čete zapustile, potem pa so ga lokalni beduini ujeli in ga predali al-Nasirju Davudu. Ajub je sčasoma z Davudovo pomočjo prevzel oblast nad egiptovskim sultanatom, a se je kmalu sprl z njim. Davud in Ismail sta se pobotala in sklenila zavezništvo s križarji, da bi preprečila Ajubu osvojitev njihovih ozemelj. Julija 1240 je bil med križarsko vojno baronov prek Teobalda I. Navarrskega sklenjen sporazum, v katerem so se križarji povezali z Damaskom proti Egiptu. Križarji so južno mejo Palestine zavarovali pred Ajubom, medtem ko je bil Ismail dejansko prisiljen odstopiti križarjem celotno ozemlje zahodno od reke Jordan, ki ga je Saladin leta 1187 pridobil za Ajubide, vključno z Jeruzalemom, Betlehemom, Gazo in Nablusom. Ismail se je odpovedal tudi svojim trdnjavam v Huninu, Tiberiasu, Beaufortu in Safadu.Christopher Tyerman. God's War. str. 767 Določbe sporazuma so izzvala ogorčenje in zgroženost po vsem arabskem svetu, muslimanski imami pa so Ismaila obsodili zlasti zaradi izgube Jeruzalema.Folda, 2005, str. 165
Sklici
Viri
Kategorija:Rojeni leta 1200 Kategorija:Umrli leta 1245 Kategorija:Vladarji v 13. stoletju Kategorija:Ajubidi