Zaprtotrosnice (znanstveno ime Ascomycota) je deblo v kraljestvu gliv, ki skupaj z prostotrosnicami (Basidiomycota) sestavljajo podkraljestvo Dikarya. Njeni člani so splošno znani kot vrečaste glive ali askomicete. Je največje deblo gliv, saj obsega več kot 64.000 vrst. Njihova glavna značilnost je askus (), mikroskopska spolna struktura, v kateri nastajajo negibljive spore, imenovane askospore. Vendar pa so nekatere vrste zaprtotrosnic nespolne in zato ne tvorijo askusov ali askospor. Med znane predstavnike sodijo smrčki, tartufi, kvasovke in lesenjače in glive skledarke. Glivni simbionti v večini lišajev, na primer pri rodu Cladonia, pripadajo zaprtotrosnicam.
Zaprtotrosnice so monofiletska skupina (ki vsebuje vse potomce skupnega prednika). V preteklosti so jih skupaj z nespolnimi vrstami drugih gliv uvrščali med Basidiomycota. Danes pa se nespolne (ali anamorfne) zaprtotrosnice razvršča na podlagi morfoloških ali fizioloških podobnosti z askotvornimi taksoni, ter z uporabo filogenetskih analiz zaporedij DNK.
Zaprtotrosnice so za človeka zelo pomembne, saj so vir zdravilnih snovi, kot so antibiotiki, uporabljajo pa se tudi pri fermentaciji kruha, alkoholnih pijač in sira. Med znane primere sodijo vrste Penicillium, ki jih najdemo na sirih, pa tudi tiste, ki proizvajajo antibiotike za zdravljenje bakterijskih okužb.
Številne zaprtotrosnice so patogeni, tako za živali, vključno s človekom, kot za rastline. Primeri zaprtotrosnic, ki lahko povzročijo okužbe pri ljudeh so Candida albicans, Aspergillus niger in več deset vrst, ki povzročajo glivične kožne bolezni. Med rastlinskimi patogenimi zaprtotrosnicami so pomembne vrste, ki povzročajo jabolčni škrlup, riževo pegavost, bolezen rženega rožička, črni vozel in oidij. Člani rodu glavatca (Cordyceps) so entomopatogene glive, kar pomeni, da zajedajo in ubijejo žuželke. Druge entomopatogene zaprtotrosnice, kot je Beauveria, se uspešno uporabljajo pri biološkem zatiranju škodljivcev.
Nekatere vrste zaprtotrosnic imajo tudi ključno vlogo kot biološki modelni organizem v laboratorijskih raziskavah. Najbolj znani primeri so Neurospora crassa, več vrst kvasovk ter vrste rodu Aspergillus, ki se uporabljajo v številnih genetskih in celično-bioloških študijah.
Ekologija Zaprtotrosnice imajo osrednjo vlogo v večini kopenskih ekosistemov. So pomembni razkrojevalci, saj razgrajujejo organske snovi, kot so odmrli listi in živali, ter ter s tem pomagajo detritivorom (živalim, ki se prehranjujejo z razpadajočo organsko snovjo) pridobivati hranila. Skupaj z drugimi glivami lahko zaprtotrosnice razgradijo velike molekule, kot sta celuloza ali lignin, zato imajo ključno vlogo pri kroženju hranil, kot je kroženje ogljika.
Trosnjaki zaprtotrosnic predstavljajo vir hrane za številne žival, od žuželk, polžev do glodavcev in večjih sesalcev, kot so jeleni in divje svinje.
Mnoge zaprtotrosnice tvorijo simbiotske odnose tudi z drugimi organizmi, vključno z rastlinami in živalmi.
Verjetno so zaprtotrosnice že od zgodnjega obdobja svoje evolucijske zgodovine začele tvoriti simbiotske povezave z zelenimi algami (Chlorophyta), pa tudi z drugimi vrstami alg ter cianobakterij. Te medsebojne povezave so splošno znane kot lišaji. Lišaji lahko uspevajo v kopenskih območjih Zemlje, ki so negostoljubna za druge organizme, ki so za večino drugih organizmov neprimerna, saj jih zaznamujejo skrajne temperature in pomanjkanje vlage, vključno z Arktiko, Antarktiko, puščavami in gorskimi vrhovi. Medtem ko fotoavtotrofni algin partner z fotosintezo proizvaja energijo, gliva zagotavlja stabilno oporno strukturo ter varuje celice pred sevanjem in izsušitvijo. Približno 4o% vseh zaprtotrosnic (približno 18.000 vrst) tvori lišaje, skoraj vsi glivini partnerji v lišajih pa pripadajo prav zaprtotrosnicam.
Sklici
Navajana besedila
Kategorija:Mikologija Kategorija:Taksoni, opisani leta 1998