Janez Gebhardt (tudi Janž Gebhardt, Janez Gebhart ali Janez Gebart), protestantski učitelj, pesnik in pravnik, * okoli 1530, Ljubljana, † okoli 1600, Ljubljana.
Gebhardt je pomembno vplival na razvoj šolstva na Kranjskem v drugi polovici 16. stoletja.
Življenje Janez Gebhardt se je rodil okoli leta 1530 v Ljubljani. Bil je sin Volfganga Gebhardta, ki je v letih 1544 in 1548 opravljal funkcijo župana Ljubljane.
V mladosti se je izobraževal v tujini. Med letoma 1558 in 1562 je študiral na univerzi v Tübingenu, kjer je bil 2. januarja 1558 vpisan med študente in je 17. septembra 1561 dosegel naslov baccalaureusa. Bil je med prvimi Kranjci, ki so na priporočilo kranjskih deželnih stanov prejeli podporo iz Tiffernove ustanove, a so ga januarja 1562 izključili zaradi »neprimernosti vedenja«. Študij je kasneje nadaljeval na univerzi v Padovi, kjer je bil 17. decembra 1568 vpisan kot študent prava skupaj z mladimi člani plemiške družine Auersperg, ki jih je najverjetneje poučeval kot domači učitelj.
Gebhardt je umrl v Ljubljani, verjetno okoli leta 1600 (v virih se pojavlja razpon 1598–1601).
Delo in šolništvo Po vrnitvi na Kranjsko se je vključil v protestantsko šolsko gibanje. Leta 1570 je postal pomočnik Adama Bohoriča na stanovski latinski šoli v Ljubljani. Zaradi nesoglasij z Bohoričem je že naslednje leto (30. marca 1571) odstopil s položaja, čeprav so si deželni stanovi želeli, da bi ostal.
Kasneje je deloval kot pravnik – med letoma 1576 in 1584 je bil vojni sekretar kranjskih stanov za obrambo ob meji, v letih 1596–1598 pa deželni tajnik.
Gebhardt je bil tesno povezan s humanistom Nikodemom Frischlinom, ki je po letu 1583 pripravljal reformo šolskega sistema. V okviru stanovskega šolskega sveta je bil Gebhardt imenovan za šolskega nadzornika, skupaj z dvajsetimi drugimi člani, med katerimi so bili tudi Dalmatin, Trubar, Tulščak in Bohorič. Čeprav ni bil izbran v ožji sedemčlanski odbor za pripravo končnega besedila šolskega reda, je pomembno sodeloval pri njegovem dopolnjevanju.
Med letoma 1583 in 1584 je na podlagi Frischlinovega načrta pripravil tretji šolski red ljubljanske stanovske šole, ki je bil potrjen 15. februarja 1584. Ostal jev veljavi do zaprtja šole 30. oktobra 1598. Red je ohranjal osrednjo vlogo latinskega jezika, a je dopuščal omejeno uporabo slovenščine pri začetnem pouku in molitvah.
Reforma je prinesla tudi prenovo učbenikov – Bohoričeva slovnica in Elementale z Nomenklaturo sta ponovno nadomestila Frischlinove učne pripomočke, iz šole pa so izločili italijanski katekizem in Frischlinovo Susano. Uporaba slovenščine kot pogovornega jezika med učenci je bila sicer postopoma prepovedana, a je njen vpliv v šolskem sistemu kljub temu ostal zaznaven.
Literarno delo Gebhardt je tudi pesnikoval v latinskem jeziku. Leta 1568 je ob izidu knjige Historia Sigethi prijatelju Sebastijanu Budini posvetil latinsko hvalnico, napisano v dovršenih distihih.
Njegova poezija in delo kažeta na višjo raven humanistične izobrazbe in tesno povezanost s protestantskimi reformnimi krogi tistega časa.
Viri
Kategorija:Slovenski protestanti Kategorija:Slovenski pravniki Kategorija:Slovenski pesniki