Narodni park Iztaccíhuatl–Popocatépetl, znan tudi kot Narodni park Izta-Popo Zoquiapan (), je narodni park v Mehiki na meji med zveznimi državami México, Puebla in Morelos. Park varuje 39.819,08 hektarjev, ki obdajajo drugi in tretji najvišji vrh Mehike, vulkana Popocatépetl in Iztaccíhuatl (5426 m oziroma 5230 m), pa tudi območje Haciende de Zoquiapán in njenih priloženih območij (anexas) Zoquiapan, Ixtlahuacán in reko Frío de Juárez.

Geografija Park se razteza proti severu in jugu ter sledi liniji vulkanskih vrhov.

Popocatépetl je najjužnejši vrh, najvišji v parku s 5426 m in drugi najvišji v Mehiki. Je vulkansko aktiven, z zadnjim obdobjem izbruhov od leta 2005 do danes.Global Volcanism Program, 2013. Popocatepetl (341090) in Volcanoes of the World, v. 4.10.3 (15 Oct 2021). Venzke, E (ed.). Smithsonian Institution. Downloaded 20 Nov 2021 (https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=341090). https://doi.org/10.5479/si.GVP.VOTW4-2013 Iztaccíhuatl (5230 m) je severno od Popocatépetla in skupaj tvorita gorovje, znano kot Sierra Nevada. Dolina reke Río Frío, kjer skozi park poteka mehiška zvezna avtocesta 150 med Ciudad de Mexicom in Pueblo, je severni konec Sierra Nevade.

Severni del parka pokriva gorovje Sierra de Río Frío, ki ga sestavljajo trije vulkanski vrhovi – Tláloc (4120 m), Telapón (4060 m) in Papayo (3600 m). Tláloc in Telapón, severni in srednji vrh, sta nastala pred 5 in 2 milijonoma let. Papayo, najjužnejši vrh v gorovju Sierra de Río Frío, je novejši.

Dež, sneženje in taljenje ledenikov povzročajo nastanek številnih gorskih potokov. Severna in zahodna pobočja se izlivajo v jezero Texcoco na Mehiški planoti. Vzhodna pobočja se izlivajo v zgornji tok reke Balsas, znane tudi kot Atoyac. Najjužnejši del parka odmakata reki Cuautla in Nexapa, ki sta pritoka reke Balsas. Balsas se izliva proti jugu v Tihi ocean. Površinske in podzemne vode iz parka so pomembni viri sladke vode za metropolitansko območje Ciudad de Mexico na zahodu Mehiške planote ter za mesti Puelbla in Tlaxcala na vzhodu v zgornjem porečju Balsas.

Rastlinstvo in živalstvo Prevladujoče rastlinske združbe v parku so gorski iglasti gozdovi in ​​alpska travišča.

Iglasti gozdovi se raztezajo od spodnjih meja parka do 4000 metrov nadmorske višine. Sem spadajo borovo-jelovi gozdovi in ​​borovi gozdovi. Borovo-jelovi gozdovi so od 3000 do 3700 metrov nadmorske višine. Značilna drevesa so jelka oyamel (Abies religiosa) in borovci Pinus ayacahuite, Pinus montezumae in Pinus hartwegii. Borovi gozdovi rastejo med 3400 in 4000 metri nadmorske višine. Pinus hartwegii je prevladujoče drevo, v podrasti pa so Ribes ciliatum, Lupinus montanus, Acaena elongata ter trave Festuca spp. in Calamagrostis spp.

Alpsko in subalpsko travišče, znano kot Zacatonal, je med 3500 in 4350 metri nadmorske višine. Sestavljajo ga trave in zelnate rastline z občasnimi lesnatimi brinovimi rastlinami, ki zrastejo največ 50 cm visoko. Značilne vrste vključujejo trave Festuca spp., Calamagrostis tolucensis, Muhlenbergia quadridentata in Agrostis tolucensis, skupaj z Juniperus monticola.

Območja nad 4350 metri, ki vključujejo vrhova Popocatépetl in Iztaccíhuatl, so večinoma gola skala ter trajni led in sneg.

V parku je bilo zabeleženih 48 vrst divjih sesalcev, med njimi: rdečerjavi ris (Lynx rufus), kojot (Canis latrans), lisica, ameriški jazbec (Taxidea taxus berlandieri), dihur, rakun, netopirji, zajci, goferji, veverice, miši in rovke. Ogroženi vulkanski zajec (Romerolagus diazi) živi na visokogorskih travnikih na štirih osrednjih mehiških vulkanskih vrhovih, vključno z Iztaccíhuatl in Popocatépetl. Druge vrste z omejenim območjem razširjenosti so orizabska dolgorepa rovka (Sorex orizabae) in Phillipsova kengurujska podgana (Dipodomys phillipsii).

V parku je bilo zabeleženih 161 vrst ptic. 75 % ptic je stalnih, preostalih 25 % pa je selivk ali občasnih obiskovalk. Med stalnimi pticami so rdečerepi jastreb (Buteo jamaicensis formosus), sokol selec (Falco peregrinus), dolgorepa jerebica (Dendrortyx macroura), belovrati hudournik (Streptoprocne semicollaris), azteški drozg (Ridgwayia pinicola), sierramadreški vrabec (Xenospiza baileyi), čmrlji kolibri (Selasphorus heloisa), sivoprogasti stržek (Campylorhynchus megalopterus), pegasti stržek (Campylorhynchus gularis), slavček Catharus occidentalis, rdečkastohrbti drozg (Turdus rufopalliatus), oponašalec Toxostoma ocellatum, modri oponašalec (Melanotis caerulescens) in progasti vrabec (Oriturus superciliosus).BirdLife International (2021) Important Bird Areas factsheet: Volcanes Iztaccíhuatl - Popocatépetl. Accessed 20 November 2021.

Med avtohtone dvoživke spadajo grebenasta drevesna žaba (Dryophytes plicatus) in štirje krkoni – Pseudoeurycea leprosa, Pseudoeurycea cephalica, navadni ploskonogi krkon (Chiropterotriton chiropterus) in gorski potočni krkon (Ambystoma altamirani).

Zgodovina

Odlok predsednika Lázara Cárdenasa z dne 8. novembra 1935 je ustanovil narodni park na Popocatépetlu in Iztaccíhuatlu. Odlok je določil spodnjo mejo parka na 3000-metrski plastnici, brez mesta Río Frío de Juárez. Drugi odlok z dne 13. marca 1937 je potrdil, da so gozdna zemljišča Hacienda Zoquiapan, ki se nahaja v današnjem severnem delu parka, vključena v park.

11. februarja 1948 je predsednik Miguel Alemán Valdés izdal odlok, s katerim je mejo parka ponovno določil na 3600-metrski plastnici, s čimer se je zmanjšala velikost parka. Mehiška vlada je ustanovila industrijsko enoto za izkoriščanje gozdov (Unidad Industrial de Explotación Forestal) za dobavo lesne celuloze tovarni papirja San Rafael iz dreves, posekanih na nekdanjih območjih parka. Enota je bila ukinjena s sekretarskim sporazumom 11. februarja 1992.

Park upravlja Nacionalna komisija za zavarovana naravna območja (Comisión Nacional de Áreas Naturales Protegidas - CONANP), zvezna agencija Sekretariata za okolje in naravne vire (Secretaría del Medio Ambiente y Recursos Naturales).

Park je bil zaradi pandemije COVID-19 v Mehiki zaprt za javnost od marca 2020 do marca 2021.

Opombe

Sklici

Zunanje povezave

Naturpark Iztaccíhuatl-Popocatépetl – Karte, Fotos + Infos Web site at CONANP (Spanish)

Kategorija:Narodni parki Mehike Kategorija:Ustanovitve leta 1935 Kategorija:Vulkanska Kordiljera