Zgodovina Mehike je stenska poslikava na stopnišču Narodne palače v Ciudad de Mexico, ki jo je ustvaril Diego Rivera. Stenska poslikava, ki je nastala med letoma 1929 in 1935, prikazuje zgodovino Mehike od antičnih časov do danes, s posebnim poudarkom na bojih navadnega mehiškega ljudstva proti Špancem, Francozom in diktatorjem, ki so državo nadzorovali v različnih obdobjih njene zgodovine.
Zgodovina
Vladne murale so naročili po koncu mehiške revolucije, predvsem v Ciudad de Mexicu in okolici med letoma 1923 in 1939, da bi proslavili strmoglavljenje diktature Porfiria Diaza. Vlada je naročila različnim umetnikom, najbolj znanim Joséju Clementeju Orozcu, Davidu Alfaru Siqueirosu in samemu Riveri, da naslikajo prizore o mehiški zgodovini.Rochfort, Desmond. Mexican Muralists. United States: Chronicle Boks LLC, 1998. Print Rivera je začel slikati Zgodovino Mehike avgusta 1929 na stopnišču Narodne palače. Za dokončanje je potreboval šest let.Folgarait, Leonard. Mural Painting and Social Revolution in Mexico, 1920–1940 Art of the New Order. United Kingdom: Cambridge University Press, 1998. print
Opis Mural je sestavljen iz treh ločenih delov na treh stenah, tematsko razdeljenih po kronološkem vrstnem redu: starodavna Mehika, kolonialna preteklost do sedanjosti in prihodnost. Murali so ogromni, nekateri veliki tudi do 70 x 9 metrov.
Severna stena Ta del murala prikazuje starodavno azteško kulturo. Prikazana je podoba sonca, ki je bilo središče sveta v azteški religiji. Pod soncem sta piramida in azteški voditelj. Podrobno je prikazano tudi vsakdanje življenje Aztekov: obrtniki, ki tkejo in izdelujejo keramiko, matere, ki nosijo dojenčke, slikajo na zvitke in kaligrafijo. Prikazane so tudi verske prakse, kot so plesi bogu sonca ter čaščenje kač in jaguarjev. Rivera je vključil tudi geografske značilnosti, kot so vulkani okoli Mehiške planote, pa tudi koruzo in druge pridelke.
Zahodna stena
Zahodna stena tvori osrednji del freske in povzema zgodovino Mehike kot vrsto konfliktov, uporov in revolucij proti zatiranju. Preprosti Mehičani in Indijanci se uprejo Špancem, Francozom in različnim diktatorjem, zlasti Porfiriju Diazu.
Spodnji del stene prikazuje Azteke in druge Indijance, ki se pogumno borijo proti konkvistadorju Hernánu Cortésu in njegovi vojski.Rivera, Luis-Martin Lozano & Juan Rafael Coronel. Diego Rivera The Complete Murals. Italy: TASCHEN GmbH, 2008. Print Na sredini Španci poskušajo uničiti azteško vero z uničenjem svetih knjig in verskih podob med inkvizicijo. Leva in desna stran stene prikazujeta kolonialno obdobje, vključno s posilstvom ameriške staroselke s strani španskega konkvistadorja. Ta del prikazuje tudi domorodce, ki so podpirali Špance pri njihovem osvajanju. Zraven so prizori domorodcev, ki delajo kot sužnji za Špance, izdelujejo orožje, gradijo zidove in stavbe (vključno z Narodno palačo) in jim zagotavljajo hrano. Ta del prikazuje tudi uničenje in poskus asimilacije kulture ameriških staroselcev s strani Špancev, vključno z upodobitvijo spreobrnjenja v katoliško vero.
V središču zidu je velik orel s kačo v ustih, simbol tako azteške kulture kot sodobne Mehike.
Zgornji vogali zidu prikazujejo drugo francosko intervencijo v Mehiki in zmago predsednika Benita Juareza nad cesarjem Maksimilijanom, čigar usmrtitev je prikazana. Zgornji sredinski del prikazuje podobe same mehiške revolucije in zmagovitih kmečkih vojsk voditeljev revolucije Emiliana Zapate in Pancha Ville, okrašenih z rdečim transparentom z anarhističnim sloganom Tierra y Libertad ('Dežela in svoboda').
Južna stena Ta del freske prikazuje namišljeno prihodnost Mehike. Prikazuje tovarne, sovjetsko zastavo (Rivera in takratna vlada sta bila socialistična), delavce, Karla Marxa, Komunistični manifest in podobo Riverove žene Fride Kahlo. Kahlo in njena sestra Cristina sta prikazani kot socialistični učiteljici, ki šolarjem prinašata slavno prihodnost.
Interpretacija Umetnostni zgodovinar Leonard Folgarait ugotavlja, da Rivera bogate in tujce, ki so prevzeli Mehiko, prikazuje kot zlo, medtem ko so revni, kmetje, ameriški staroselci, kmetje in delavci na strani dobrega in svobode. Glede na kontekst postrevolucionarne Mehike bi lahko mural razumeli kot izjavo, da je revolucija končno prinesla pravico mehiškemu ljudstvu, ki so ga dolgo zatirale tuje sile in nacionalni diktatorji, hkrati pa poudarja njegovo vizijo mehiške kulture – svetle barve, bogate tradicije in stare običaje.
Galerija
Sklici
Kategorija:Mehiška umetnost Kategorija:Diego Rivera Kategorija:Zgodovina Mehike