thumbnail|Spominska plošča v Orléansu, posvečena križarskemu pohodu pastirjev Pastirska križarska vojna leta 1251, zna tudi kot Pastoureaux ali Pastorelli, je bil ljudski križarski pohod v severni Franciji, katerega cilj je bil rešiti kralja Ludvika IX., ujetega med sedmo križarsko vojno.

Leta 1249 se je francosko kralj Ludvik IX. odpravil na križarsko vojno in med svojo odsotnostjo kot regentko pustil svojo mater Blanko Kastiljsko. Ludvik je bil v bitki pri Fariskurju v Egiptu poražen in ujet. Ko je novica o tem naslednje leto dosegla Francijo, so bili tako plemiči kot kmetje globoko pretreseni. Kralj je bil zelo priljubljen in ljudje si niso mogli predstavljati, da so tako pobožnega moža lahko premagali pogani. Ludvik je poslal v Francijo svoja brata, da bi poiskala pomoč, kjer se je kljub prizadevanjem Blanke Kastiljske izkazalo, da niti plemstvo niti duhovščina nista pripravljena pomagati kralju.

Nek moški, očitno star madžarski menih, ki je živel v severni Franciji, je trdil, da je imel vizijo Device Marije, v kateri mu je naročila, naj zbere kmečko vojsko, da bi rešil kralja Ludvika. Približno od velike noči leta 1251 mu je sledila skupina, ki je štela morda kar 60.000 mož, in povzročalo nemire, zlasti konflikte z duhovščino v več mestih. Vojska je kasneje začela napadati judovsko prebivalstvo, vendar nikoli ni šla iz severne Francije in so jo na ukaz Blanke Kastiljske sčasoma razgnali.

Nasilni napadi na Jude so opisani kot srednjeveški pogromi. Med številnimi žrtvami so bili ugledni in bogati člani judovske skupnosti.

Nastanek Kmečko gibanje v severni Franciji je vodil mož, znan kot Le Maître de Hongrie (Mojster iz Ogrske), ki je bil očitno zelo star madžarski menih z imenom Jakob, ki je živel v Franciji.

Mojster je trdil, da ga je obiskala Devica Marija in mu naročila, naj popelje francoske pastirje v Sveto deželo, da bi rešili kralja Ludvika. Njegovi privrženci, ki naj bi jih bilo 60.000, so bili večinoma mladi kmetje, moški, ženske in otroci iz Brabanta, Hainauta, Flandrije in Pikardije. Maja 1251 so sledili Mojstru na pohodu v Pariz, kjer se je Mojster srečal z Blanko Kastiljsko. Kronist Matej Pariški je menil, da je bil Mojster prevarant in pravzaprav eden od voditeljev otroškega križarskega pohoda iz začetka stoletja.Matthew Paris, Chronica Majora Gibanje pohodnikov po mestu je bilo omejeno. Pohodniki niso smeli oditi na levi breg Sene, kjer je bila pariška univerza, ker se je Blanka verjetno bala ponovitve nemirov na univerzi leta 1229.

Razpršitev Množica pastirjev se je po odhodu iz mesta razdelila. Nekateri so odšli v Rouen, kjer so izgnali nadškofa in nekaj duhovnikov vrgli v Seno, in v Toursu napadli samostane. Drugi so pod vodstvom Mojstra 11. junija prispeli v Orléans. Tam so škof in drugi kleriki, vključno s frančiškani in dominikanci, obsodili njihovo početje, oni pa so se spopadli s škofom in študenti Univerze v Orléansu, kot se je Blanche morda bala, da se bo zgodilo v Parizu. Pohodniki so nato odšli v Amiens in od tam v Bourges ter začeli napadati tudi Jude.

Blanka se je na dogajanja odzvala z ukazom, naj množice zberejo in izobčijo. To je bilo opravljeno precej enostavno, saj so skupine brez cilja tavale po severni Franciji. Skupina, ki jo je vodil Mojster, se je pred Bourgesom uprla, Mojster pa je bil spopadu ubit.

Zdi se, da je bil križarski pohod pastirjev predvsem upor proti francoski cerkvi in plemstvu, za katera so menili, da sta zapustila Ludvika. Pastirji seveda niso imeli pojma, kaj se je zgodilo z Ludvikom, niti o tem, kaj bi bilo potrebno za pohod na vzhod in kraljevo rešitev. Potem ko so se razkropili, so nekateri udeleženci odpotovali v Akvitanijo in Anglijo, kjer jim je bilo prepovedano pridigati. Drugi, ki so dali pravo križarsko zaobljubo, so se morda dejansko odpravili na križarski pohod.

Sklici

Viri

Margaret Wade Labarge, Saint Louis: The Life of Louis IX of France. London, 1968. Ernest Lavisse, Histoire de France, Tome Troisième, II. Paris, 1901. Régine Pernoud, La Reine Blanche. Paris, 1972. Peter Jackson, The Seventh Crusade, 1244–1254. Sources and Documents. Aldershot, 2007. Gary Dickson, Religious enthusiasm in the medieval West. Aldershot, 2000. Malcolm Barber, "The crusades of the shepherds in 1251", Proceedings of the Tenth Annual Meeting of the western society for French history, 1982. Lawrence, 1984.

Kategorija:Leto 1251 Kategorija:Križarske vojne