Fyrd je bila zgodnja oblika anglosaške vojske, mobilizirana iz svobodnjakov ali plačancev za obrambo svojih okrožij (shire) ali iz izbrancev, pridruženih kraljevi odpravi. Služba v fyrdu je bila običajno kratkotrajna. Od udeležencev se je pričakovalo, da si sami priskrbijo orožje in poveljstvo.
Sestava fyrda se je skozi zgodovino spreminjala, zlasti med napadi in invazijami Vikingov. Prvotni sistem obrambe in vpoklica je reorganiziral kralj Alfred Veliki (vladal od okoli 871 do 899), ki je v svojem kraljestvu v Wessexu ustanovil 33 utrjenih mest ali burhov. Višina davkov, potrebnih za vzdrževanje posameznega mesta, je bila določena v dokumentu, znanem kot Burghal Hidage. Vsak lord je imel velikost svoje posesti ocenjeno v hajdih. Velikost je bila merilo za prispevek v možeh in orožju za obrambo burhov. Neizpolnjevanje zahtev je lahko vodilo do hudih kazni.
Na koncu je fyrd sestavljalo jedro izkušenih vojakov, ki so jih dopolnjevali meščani in kmetje.
Zgodovina Germanski vladarji v zgodnji srednjeveški Britaniji so se zanašali na pehoto, ki jo je sestavljala regionalna vojska ali fyrd. Vojaška moč več kraljestev zgodnje anglosaške Anglije je temeljila ravno na tem sistemu. V anglosaških dokumentih se vojaška služba omenja kot kot 'fyrd-faru', 'fyrd-færeld', 'fyrd-socn' ali preprosto 'fyrd'. Fyrd je bila lokalna milica v anglosaškem okrožji (angleško shire), v kateri so morali služiti vsi svobodni ljudje. Tisti, ki so vojaško službo zavrnili, so bili kaznovani z globo ali izgubo zemlje. Po Inejevih zakonih je veljalo:
"Če plemič, ki ima zemljo, zanemarja vojaško službo, mora plačati 120 šilingov globe in izgubiti svojo zemljo. Plemič, ki nima zemlje, mora plačati 60 šilingov, meščan pa mora zaradi zanemarjanja vojaške službe plačati globo 30 šilingov."Attenborough. laws of the earliest English kings. str. 52-53
Odgovornost okrožnega fyrda je bila, da se spopada na lokalni ravni. Za obrambo kraljestva je kralj lahko vpoklical narodno milico. V napadih z begom, kakršni so bili zlasti napadi Vikingov, so težave s komunikacijami in zbiranjem vojakov pomenile, da narodne milice ni bilo mogoče zbrati dovolj hitro, zato je bila vpoklicana le redko.
Zgodovinarji si niso enotni glede tega, ali so bili v fyrd vključeni tudi aristokrati in najemniki. Fyrd so sprva verjetno v celoti tvorili pešaki. Po Alfredovi reformi je obstajala tudi konjeniška pehota, ki je lahko hitro galopirala do katerega koli kritičnega mesta, razjahala in pregnala roparje.Preston et al. History of Warfare. str. 70Hollister. Anglo-Saxon Military Institutions. str. 3 Alfredova reorganizirana vojska je bila sestavljena iz dveh elementov. Prvi, znan kot 'select-fyrd', je bil najverjetneje kraljeva konjeniška pehota, ki so jo sestavljali predvsem plemiči in njegovi podporniki, se pravi grofje in dvorjani. Drugi je bila lokalna milica ali 'general-fyrd', odgovorna za obrambo burha in okrožja, sestavljena iz svobodnjakov, kot so bili mali najemniki, lokalno plemstvo in sodniki. V 11. stoletju je bila pehota okrepljena z dvornimi služabniki.Powicke. Military Obligation. Ch. 1Lavelle. Alfred's Wars. str. xvi Novejše raziskave kažejo, da je obstajal le 'select-fyrd', v katerem je konjenike zagotavljal Wessex.Beckett, str. 9
Staroangleški izraz, ki ga Anglosaška kronika uporablja za dansko vojsko, je 'here'. Ine Wesseški v svojem zakoniku, izdanem okoli leta 694, definira 'here' kot "napadalsko vojsko ali plenilsko skupino, ki šteje več kot petintrideset mož". Izraza 'here' in 'fyrd' se v kasnejših virih, povezanih z angleško milico, uporabljata sopomensko.Attenborough. The laws of the earliest English kings. str. 40-41
Najemniki v anglosaški Angliji so imeli trojno obveznost, ki je temeljila na njihovi posesti zemlje. Tako imenovana 'skupna bremena' so bila vojaška služba, dela v trdnjavi in popravila mostov. Če je bil posestnik izvzet iz kraljevih služb, so te tri dolžnosti še vedno obstajale. Primer tega je listina iz leta 858, s katero je Æthelberht, kralj Wessexa, zamenjal zemljo s svojim podanikom Wulflafom. Listina je določala, da mora biti Wulflafova zemlja prosta vseh kraljevih služb in posvetnih bremen, razen vojaške službe, gradnje mostov in dela v trdnjavi.Hollister. Anglo-Saxon Military Institutions. str. 59-60Lavelle. Alfred's Wars. str. 70-71
Zakon Knuta Velikega, kralja Danske, Norveške in Anglije (vladal 1016–1035), je določaL:
"Če kdo zanemari popravilo trdnjav ali mostov ali vojaško službo, mora plačati 120 šilingov kot odškodnino kralju v okrožjih po angleškem pravu, drugje pa znesek, ki ga določajo obstoječi predpisi v danskem zakonu ..."
Anglija je od konca 8. stoletja naprej doživljala napade Vikingov, sprva predvsem na samostane.Sawyer. The Oxford Illustrated History of Vikings. str. 2-3 Prvi samostan, ki je bil oropan, je bil tisti na Lindisfarneju ob severovzhodni obali leta 793. Anglosaška kronika opisuje Vikinge kot pogane.ASC 793 - Angleški prevod na Project Gutenberg. Pridobljeno 1. maja 2013 Napadi so se nadaljevali vse do 860. let, ko so Vikingi spremenili taktiko in v Anglijo poslali veliko vojsko. Njihovo vojsko Anglosaška kronika opisuje kot "veliko pogansko vojsko".ASC 865 - English translation at project Gutenberg. Pridobljeno 1. maja 2013 Alfred Veliki je Dance nazadnje premagal v bitki pri Edingtonu leta 878. Bitki je sledil sporazum med Alfredom in Guthrumom, s katerim je bila Anglija razdeljena med Anglosase iz Wessexa in Vikinge.Attenborough. The laws of the earliest English kings: Treaty of Alfred and Guthrum. str. 96-101Sawyer. Illustrated History of Viking. str. 57Starkey. Monarchy. str. 63 Anglijo je odtlej ogrožala druga divja danska vojska, ki je bila pred tem aktivna na celini. Alfreda je spodbudila, da je okrepil obrambo svojega kraljestva. Zgradil je mornarico, reorganiziral vojsko, ustanovil konjenico in vzpostavil sistem utrjenih mest, znanih kot burhi.
Vsak element sistema je bil namenjen odpravi pomanjkljivosti, ki so jih razkrili vikinški napadi in invazije. Če v obstoječem sistemu ni mogoče dovolj hitro zbrati sil za prestrezanje mobilnih vikinških plenilcev, je bila očitna rešitev stalna poljska vojska. Če bi to pomenilo preoblikovanje zahodnosaškega fyrda iz občasnega nabora kraljevih mož in njihovih spremljevalcev v stalno konjeniško vojsko, naj bo tako. Če njegovo kraljestvo nima trdnjav, ki bi ovirale napredovanje sovražne vojske, se jih mora zgraditi. Če bi napade z morja lahko preprečil s svojim ladjevjem, ga je treba ustanoviti.
Za vzdrževanje burhov in stalne vojske je vzpostavil sistem obdavčitve in vpoklica, ki je zabeležen v dokumentu, danes znanem kot Burghal Hidage. V njem je naštetih triintrideset utrjenih mest skupaj z njihovo davčno stopnjo. Vse Alfredove inovacije so se trdno zakoreninile v tradicionalni zahodnosaški praksi, saj so se opirale na tri "skupna bremena", ki so jih vsi imetniki vknjižene zemlje in kraljeve posojilnice dolgovali kroni. Alfred je razkril svoj genij v ustanovitvi stalne vojske in burhov kot delov koherentnega vojaškega sistema.Abels, R. Alfred the Great: War, Culture and Kingship in Anglo-Saxon England. New York, 1998. str. 196Horspool. Why Alfred Burnt the Cakes. str. 102
Na fyrd se je leta 1066 močno opiral kralj Harold II., na primer pri upiranju invaziji Haralda Hardrade in Viljema Normandijskega.J. W. Fortescue (1899) A History of the British Army, vol. I
Henrik I. Angleški, anglonormanski kralj, ki je na kronanju obljubil obnovitev zakonov Edvarda Spovednika in se poročil s škotsko princeso, je poleti 1101 in jeseni 1102 s fyrdom dopolnil svojo vojsko, da bi se uprl neuspešnim invazijam svojega brata Roberta Curthoseja.C. Warren Hollister, Henry I, 2001:159; cf. Hollister, Military Organization of Norman England, 1965:102-126
Sklici
Viri
Kategorija:Vojaške enote Kategorija:Zgodovina Anglije Kategorija:Staroangleške besede in besedne zveze