Matija Trost (tudi Matthias Trost, Matthias Trostius Illyrious Vipacensis ali Matija Trošt), slovenski protestantski pridigar, prevajalec in novolatinski pesnik, * ?, Vipava, † 1591, Ljubljana.
Velja za pomembnega kulturnega posrednika med slovenskimi in nemškimi protestantskimi krogi konec 16. stoletja. S svojim prevodom in pesniškimi vložki je utrdil spomin na Primoža Trubarja ter prispeval k ohranjanju slovenske reformacijske tradicije.
Življenje Trost se je rodil v Vipavi v družini meščana Kocijana in matere Helene Trost, natančen datum rojstva pa ni znan. Študiral je filozofijo in teologijo, najprej na Dunaju, kjer je leta 1582 dosegel naziv bakalavra.
Ko se 21. marca 1584 v Gorici ni želel vrniti v katoliško vero, je moral zapustiti domovino. Od septembra 1584 je prejemal štipendijo kranjskih deželnih stanov za nadaljevanje študija v današnji Nemčiji, ko se je leta 1585 vpisal na univerzo v Tübingenu. Tam je 6. avgusta 1589 magistriral iz teologije. Trost je bil med študijem dejaven tudi v tiskarskem delu. Leta 1588 je izdal slovensko prevodno delo, zaradi katerega se je znašel v finančnih težavah. Zaradi dolgov se ni mogel vrniti v domovino, zato se je leta 1590 za nekaj tednov zatekel k Primožu Trubarju ml. v Kilchbergu pri Zürichu.
Trubarjev sin je zanj posredoval pri ljubljanskem superintendentu Krištofu Spindlerju, ki je Trostu priznal ugled in teološko sposobnost ter ga priporočil za službo pridigarja v Ljubljani. Trost je tam začel delovati istega leta, a je kmalu pozimi 1590/1591 zbolel, zato ga je moral začasno nadomeščati Jurij Knafelj.
Bil je poročen, o njegovi ženi in morebitnih potomcih pa ni znanih podatkov. Umrl je leta 1591 v Ljubljani.
Delo Njegovo najpomembnejše delo je prevod in priredba pogrebnega govora za Primoža Trubarja, naslovljena:Ena lepa inu pridna prediga, per pogrebi tiga vreidniga inu visšoku vuzheniga Gospud Primosha Trvberia rainciga …
(Tübingen, 1588)Gre za slovenski prevod nemškega izvirnika Christliche Leichpredig bei der Begräbnus des … Primus Trubern (Tübingen, 1586), ki ga je napisal Jakob Andreae, znan luteranski teolog.
Trostov prevod ni zgolj dobesedno besedilo, temveč samostojno prirejena in dopolnjena različica, v kateri je avtor dodal štiri lastne latinske pesnitve v elegičnih distihih:
Prosopopoeia Tubingae ac Derendingae ad Slavoniam Prosopopoeia Primi Truberi e tam diuturna patrii … Omina fausta et clara … Comparatio Primi Truberi cum S. Martino Luthero
Zlasti četrta pesnitev, Primerjava Primoža Trubarja s svetim Martinom Lutrom, primerja pomen Luthra in reformacijskega Wittenberga za Nemčijo (Germania) s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (Slauonia), kakor je Anton Sovrè prevedel Trostov označevalec. Slauonia tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora. Sovrètov prevod v slovenščinoOriginal v latinščiniDókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit. Trostove pesmi izražajo domoljubje in spoštovanje do slovenskega jezika ter versko predanost reformacijskemu gibanju. Še en znak domoljubje in avtohtonistične težnje, kaže njegov podpis Illyrious Trostius Vipacensis. Po slogu pesmi sodijo v maniristično liriko: odlikujejo jih natančno oblikovane metafore, simbolika in premišljena poantiranost.
Njegova prevajalska dejavnost kaže na povezanost slovenskega protestantizma s širšim nemškim kulturnim prostorom, njegov literarni prispevek pa predstavlja enega najzgodnejših primerov novolatinske poezije na Slovenskem.
Glej tudi
Protestantizem na Slovenskem
Sklici
Viri
Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju Kategorija:Slovenski protestanti