Leopoldina Bavdek, znana tudi kot Poldka Bavdek, slovenska učiteljica, folkloristka in etnologinja, * 23. marec 1881, Krško, † 12. junija 1965, Ogulin.
Otroštvo in izobraževanje Rojena je bila 23. marca 1881 v Krškem v slovenski družini. Četrtrazredno ljudsko šolo je obiskovala z Krškem in jo z odliko opravila v leta 1893. V Ljubljani je obiskovala in dovršila meščansko šolo. Potem se je vpisala na učiteljišče v Gorici, kjer je maturirala leta 1900. Delo
Leta 1900 je dobila službo učiteljice v Starem trgu ob Kolpi, kjer je delala eno leto. Leta 1901 se je zaposlila kot učiteljica v Vinici, kjer je službovala do svoje upokojitve. Leta 1902 je v Gorici opravila izpit učiteljske usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Tedanji nadučitelj šole Vinice jo je takoj po njenem prihodu na Vinico navdušil za ljudske vezenine. Svoje učence je začela učiti belokranjskega vezenja. Kmalu zatem je imela na neki okrajni učiteljski konferenci v Črnomlju referat o takem vezenju. Uredila je tudi manjšo razstavo šolskih ročnih izdelkov z uporabo narodnih okraskov, ki je bila lepo sprejeta. Za njeno delo za vpeljavo novih ročnih del v šole jo je višji šolski svet pohvalil in jo denarno nagradil. Tudi druge belokranjske učiteljice so po njenih navodilih uvedle pouk belokranjskega vezenja na svojih šolah, kot jih je pozvala Leopoldina če svojih člankih in referatih. Sodelovala je z veleposestnico in zbirateljico ljudske umetnosti Zofijo Kapelle Haring, ter njo in njeno hčer pesnico Olgo Haring pogosto obiskovala. Tako se je leta 1913 seznanila z njuno obiskovalko rusko sopranistko in etnologinjo Jevgenijo Paprits Linjevno (1854–1919). Z njo je sodelovala pri njenem raziskovanju ljudskih pesmi in snemanju prvih zvočnih zapisov na Slovenskem. Sistematično je zbirala vzorce starih vezenin po slovenskih vaseh. Zbrane vzorce je proučila, dokumentirala in uredila glede na krajevno pripadnost ter uporabljeno tehniko. Na podlagi njenega gradiva je etnolog Albert Franc Sič izdelal prerisane predloge, ki jih je tudi izdal. Vendar je bila v njegovi zbirki predstavljena zgolj ornamentika, ne pa tudi natančna tehnika vezenja. Zaradi tega je Leopoldina Bavdek pripravila dodatno, pomožno zbirko, v kateri je s praktičnimi primeri prikazala pravilne postopke vezenja. Ta zbirka je krožila po območjih nekdanjih dežel Kranjske, Štajerske, Goriške in Koroške. Šele po razširitvi pomožne zbirke so se lahko učiteljice pri poučevanju vezenja učinkovito posluževale tudi zbirke ornamentov. Šivala in vezla je tudi sama. V teku let je imela po različnih krajih veliko razstav svojih lastnih izdelkov po ljudskem zgledu. Zbirala in zapisovala je tudi šege in navade iz Vinice in okolice ter nekaj pripovedk. Poznejše življenje in smrt Leta 1937 se je upokojila. Muzejsko društvo v Metliki jo je zaradi njenih zaslug za ohranitev ljudske umetnosti imenovalo za svojo častno članico. Svojo obširno etnografsko zbirko je darovala Belokranjskemu muzeju. Zbirko sestavljajo belokranjske noše, robače, rokavci, tkanice in likanke, svilaši in bogato vezeni otirači, jugle in javbe, jalbe, zaglavci, parte, svatski venci, pa tudi preslice ter vretenca. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Umrla je 12. junija 1965 v Ogulinu.
Sklici
Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski folkloristi Kategorija:Slovenski etnologi Kategorija:Slovenski etnografi