Kajetan Gantar starejši, slovenski publicist, slavist in profesor, * 6. avgust 1901, Idrija, † 18. april 1965, Ljubljana.
Kajetan Gantar starejši je pomemben kot eden izmed slovenskih intelektualcev med obema vojnama, ki so se posvečali šolstvu, kulturi in družbenim vprašanjem. Njegovo delo prispeva k razumevanju slovenskega dijaškega gibanja ter kulturne zgodovine prve polovice 20. stoletja.
Življenje Rodil se je 6. avgusta 1901 v Idriji očetu Urbanu Gantarju, rudarju, in materi Mariji, roj. Čar. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji (1907–1913), nato realko (1913–1920). Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral slavistiko in romanistiko (1920–1924) ter leta 1925 doktoriral iz filozofije z disertacijo o slovenskem katoliškem dijaškem gibanju.
Služil je vojaški rok v Parmi (1925–1926). Sprva je bil profesor na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani (1927), nato v Novem mestu (1927–1930), kjer se je 1929 dva meseca strokovno izpopolnjeval v Franciji. Od 1930 do 1933 je poučeval na gimnaziji v Celju, leta 1931 pa opravil izpit za gimnazijskega profesorja.
Dne 1. februarja 1933 je bil odpuščen iz državne službe brez pravice do pritožbe. Med letoma 1933 in 1936 je bil zaposlen v upravi časopisa S v Celju. Od oktobra 1936 do aprila 1941 je ponovno poučeval na celjski gimnaziji. V letih pred drugo svetevono vojno je bil tajnik Vincencijeve konference v Celju.
Po nemški okupaciji so ga aprila 1941 aretirali in zaprli v Celju in Mariboru, nato pa z družino izgnali v Srbijo, kjer je živel v Kruševcu in Leskovcu. Konec decembra 1941 se je preselil v Ljubljano, kjer je med aprilom 1942 in majem 1945 delal pri podjetju Prevod. Po vojni je do januarja 1947 živel v Avstriji (Lienz in Špital), nato pa se vrnil v Ljubljano.
Do leta 1955 je bil zaposlen kot komercialist v podjetjih Železnina in Trgovinski servis, zatem pa profesor na gimnaziji v Stični do upokojitve leta 1964. Umrl je 18. aprila 1965 v Ljubljani.
Delo Gantar je napisal doktorsko disertacijo z naslovom Slovensko katoliško dijaško gibanje, katere odlomki so bili objavljeni v Času (1926/27, str. 315–316). Objavil je še številne članke s področja družboslovja in zgodovine slovenskega šolstva:
Slovensko dijaštvo in socialno vprašanje (SMI, 1927, str. 57–67), Naši prvi sociologi (SMI, 1927, str. 134–136, 160–166), Naše politično časopisje (v zborniku Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 659–674), Pesnik Simon Gregorčič svojemu zdravniku dr. Ferdinandu Rojcu (M, 1939, št. 4), Oskrbovanje z železnino (Trgovina in preskrba, 1950, str. 18–19, 110–111).
Družina Bil je poročen in imel sina Kajetana Gantarja mlajšega (1930–2022), pokojnega klasičnega filologa, prevajalca in akademika SAZU.
Viri
Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski pedagogi