Škofija Prizren-Priština oziroma Prizrensko-prištinska škofija (; ; ; ; ) je rimskokatoliška škofija na Kosovem s sedežem v Prištini. Sedanji rezidencialni škof je od 5. septembra 2018 Dodë Gjergji. Prvi apostolski upravitelj je bil naslovni škof škofije Celerine Mark Sopi, ki je služil od 2000 do svoje nenadne smrti 2006.Catholic Hierarchy: Bishop Marko Sopi Sedanji škof in njegov prvi naslednik Dodë Gjergji je bil najprej kot naslovni škof škofije Sapë apostolski upravitelj Prizrena, nato pa prvi redni škof kosovske škofije.Catholic Hierarchy: Bishop Dodë Gjergji
Ustanovljena je bila 5. septembra 2018 kot Škofija Prizren-Priština; pred tem je bila od 24. maja 2000 Apostolska uprava Prizrena
Zgodovina Turško cesarstvo Sodobna Kosovska škofija pokriva približno ozemlje nekdanje Apostolske uprave Prizrena, ki je bila naslovni sedež in je znana kot Prisriana.Catholic Hierarchy: Prisriana (Titular See) V poznejšem obdobju Osmanske vladavine v 19. stoletju je bilo več pobud za ureditev redne škofije. Njena zgodovina kot tudi njenega ljudstva pa je neločljivo povezana z zgodovino in usodo Skopske škofije, pod katero je to območje tudi spadalo.
V trinajstem stoletju so tam stolovali katoliški škofje; Skopje je spadalo pod bizantinsko upravo vse do leta 1282, ko ga je osvojila Srbija. Po osvajalnih pohodih Osmanskega cesarstva in usodnem porazu Srbov in drugih kristjanov v Bitki na Kosovem 1389 so tri leta nato Turki osvojili tudi Skopje, ki pa je že od 1346 pa vse do 1656 „le“ naslovna škofija.Gancević, Anthony Lawrence (1912). "Archdiocese of Scopia" . Catholic Encyclopedia. Vol. 13. Po hudem porazu Turkov v bitki pri Dunaju 1683 Avstrijci pod poveljstvom nepremagljivega Evgena Savojskega osvobodili celotno področje in zavzeli 1689 tudi mesto Skopje. Tedaj je bila obnovljena tudi škofija ter preimenovana v Skopsko nadškofijo (Diocesis Scopia). Ko so turški zavezniki Francozi Avstrijce zahrbtno napadli, so se morali umakniti iz Skopja vse do Donave; nadškofija je bila ponovno zatrta in nadškof izgnan; prebivati je moral daleč od središča v albanskih gorah.Gancević, Anthony Lawrence (1912). "Archdiocese of Scopia" . Catholic Encyclopedia. Vol. 13.
Obnavljanje škofije in verskega življenja pa se začenja leta 1816, ko je papež Pij VII. po Napoleonovih porazih zopet lahko imenoval rednega nadškofa v osebi Mateja KrasničaMatej Krasnič (; ; ; ; ) je bil po 250 letih sedisvakance prvi redni nadškof v Skopju (1816-1829). Od takrat obstaja neprekinjena vrsta škofov, ki so od leta 1860 prebivali v „Uskup-u“.Gancević, Anthony Lawrence (1912). "Archdiocese of Scopia" . Catholic Encyclopedia. Vol. 13.
Kraljevina Srbija Leta 1912 je Prizrenski okraj obenem s Sandžakom prišel pod oblast Kraljevine Srbije. Za ureditev položaja Katoliške Cerkve je srbska vlada 24. junija 1914 sklenila uradni sporazum ali konkordat s Svetim sedežem. Z drugim členom konkordata je bilo določeno, da se ustanovi Škofija Skopje kot redna škofija južno od bodoče novoustanovljene Beograjske nadškofije za vse novo priključena področja po Prvi balkanski vojni vključno s Prizrenom; kot omenjeno, je bilo dogovorjeno tudi, da bo ta nova škofija pod jurisdikcijo prihodnje Beograjske nadškofije: prva naj bi imela sedež v Skopju, druga pa v Beogradu.Concordat between the Holy See and the Realm of Serbia in 1914
Takrat je pa zaradi zapletov okoli smrtonosnega Sarajevskega atentata izbruhnila Prva svetovna vojna. Čeprav je kraljeva srbska vlada konkordat ratificirala med potekom vojne v Nišu, teh določb ni bilo mogoče v celoti izvajati med vojno, ampak šele po sklenjenem premirju leta 1918. Takrat so nastale nove meje in so bila potrebna nova pogajanja, ki so vključevala tudi na novo pridružena področja Avstro-Ogrskega cesarstva. Po novem sporazumu so bile potrjene določbe iz časov Kraljevine Srbije, kjer so prizadeta področja dobila redne škofije, medtem ko je Vojvodina zaradi kopice nerešenih obmejnih vprašanj v celoti dobila "samo" apostolske uprave; poleg tega pa vprašanja Vojvodine ob času podpisovanja konkordata še ni bilo na vidiku.
V 2. členu konkordata iz 1914 glede novih škofij beremo tole določbo: Srbsko besedilo Slovenski prevod У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу. V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo.
Stara Jugoslavija
Čeprav je bila določba jasna in se je imela Kraljevina Jugoslavija vseskozi za zakonito naslednico Kraljevine Srbije, vendar urejanje novih škofijskih mej in imenovanje njihovih apostolskih upraviteljev in škofov ni potekalo brez hudih zapletov in nepredvidljivih ovir zlasti vpliva brezbožnega liberalnega nacionalizma na takratno vlado ter se je vleklo že od konca vojne in končno ni bilo samo versko, ampak je postalo tudi politično vprašanje. Nič čudnega, saj je imel vladar pravico do sodelovanja pri predlaganju novega škofa: cerkvena oblast mu je predložila kandidate, in on je lahko odklonil tistega, ki se mu ni zdel primeren - kar je bil vsekakor napredek v primeri s stanjem v Avstroogrskem cesarstvu, ko je bilo obratno: vladar je papežu predložil kandidate in Cerkev je odklanjala neprimerne.
V času Stare Jugoslavije (1918–1941) so nastale nekatere nove pobude za ustanovitev krajevne škofije v Prizrenu, ki jo je upravljal prvi redni škof Janez Gnidovec. Najhujša preizkušnja glede odnosov med pravoslavno večino in katoliško manjšino - čeprav je bilo razmerje v jugoslovanskem merilo skorajda izenačeno - pa je izbruhnila med Konkordatno krizo, čeprav naj bi takrat šlo le za potrditev 1935 brez težav podpisanega novega konkordata med Kraljevino Jugoslavijo in Vatikanom, ki je dajal Katoliški Cerkvi še manj ugodnosti kot prejšnji.
Vojno obdobje Med Drugo svetovno vojno sta 1941 omenjeno področje zasedli sosednji državi Italija in Bolgarija. Tako je postal v vojnem času leta 1942 apostolski upravitelj škofije Sofije in Plovdiva Ivan Romanov (1878-1953) imenovan tudi za naslovnega škofa Prisriane tj. Prizrena; zaradi nevarnih vojnih razmer pa njegova noga nikoli ni stopila na to ozemlje: niti v Prizren niti na Kosovo, kjer je v praksi škofoval redni škof Čekada, ki je še nadalje stoloval v Skopju; ker pa je bila 6. aprila 1941 bombardirana ter uničena tako stolnica kot škofijska palača z vsemi umetninami in arhivi, je večinoma bival v Prizrenu ali Uroševcu; njegov generalni vikar Alojz Turk pa je sedel v zaporu.Catholic Hierarchy: Bishop Ivan Romanoff
Leta 2010 je bil ta škof - takratni skopski, pozneje tudi vrhbosenski nadškof Smiljan Čekada, posmrtno razglašen za Pravičnega med narodi, s čimer je Izrael potrdil, da je med službovanjem kot skopski škof reševal Jude za ceno lastnega življenjahttp://www.katolicki-tjednik.com/vijest.asp?n_UID=2917 Politični in verski voditelji podpirajo odprtje spominskega centra holokavsta (dostopano 17. februarja 2012) iz koncentracijskih taborišč. Medalja Pravični med narodi je bila podeljena še živečim dedičem njegovega brata Vladimirja ob odprtju "Spominskega centra holokavsta v Skopju" dne 10. marca 2011.Smiljan Franjo Čekada - spletna stran Yad Vashem.
Že od začetka druge svetovne vojne si je namreč ta pogumni nadpastir slovenskih korenin prizadeval za pomoč preganjanim in ogroženim. Med njimi so bili tudi Judje, ki jih je nacistična ideologije imela za manjvredna bitja in svoje prve sovražnike ter jih je zato hotela iztrebiti. Kot škof v Skopju si je večkrat zaman prizadeval za osvoboditev in pomoč ujetim Judom; uspelo pa mu je pomagati nekaterim otrokom ujetih in v uničevalna taborišča odpeljanih Judov, ki se niso nikoli več vrnili. Najmanj štiri take dečke je zaupal duhovnikom svoje škofije, da nanje pazijo, jih hranijo in vzgajajo. Bili so nastanjeni na Kosovem v nunskih samostanih, zlasti v od radovednih oči skriti in odročni Letnici. Čekada je sam posvojil deklico z imenom Erika Weingruber, za katero je očetovsko skrbel in jo dal v oskrbo k redovnicam v Janjevo. Med rešenimi dečki sta bila tudi Saul Gatenho (*1940) in Albert Musafia (*1936).
Nova Jugoslavija Z nastankom Nove Jugoslavije so na tem področju škofijske meje ostale skoraj pol stoletja nespremenjene, kakor tudi sedeži škofij. Zaradi komunistične ateistične ureditve, ki je uradno z Marxom smatrala, da "je vera opij ljudstva", je bilo načrtno ovirano svobodno delovanje vsem verskim skupnostim; podobno pa so bile omejevane tudi druge človekove pravice. V zvezi s podrejenim položajem Avtonomne oblasti Kosmeta v primeri s položajem Avtonomne pokrajine Vojvodine v Republiki Srbiji so 27. novembra 1968 v Prištini in drugod po Kosmetu izbruhnile hude demonstracije, v katerih so najprej študentje zahtevali izenačenje pravic z Vojvodino. Te demonstracije so utišali tanki JLA; odmevale pa so vendarle v novi Jugoslovanski ustavi iz leta 1974, kjer sta v pristojnostih pokrajini izenačeni v pravicah, dosegli pa sta skoraj enak položaj in sorazmerno samostojnost - skoraj kot republike, zlasti glede izobraževanja in ljudske obrambe. Nadalnja prizadevanja so šla v smeri vse večjih pristojnosti in končno za pridobitev popolne samostojnosti.
Tej usmerjenosti in želji po večji samostojnosti je sledilo tudi vodstvo Cerkve; leta 1969 je papež Pavel VI. imenu Skopje pridružil še ime Prizren, s čimer se je ta makedonsko-kosovska škofija odslej imenovala Škofija Skopje-Prizren.Catholic Hierarchy: Diocese of Skopje
Republika Kosovo Po NATOvem posredovanju z Operacijo Zavezniška sila se je končalo obdobje Razpadanja Jugoslavije in kot posledica je bila praktična - čeprav nerazglašena - samostojnost Kosova.
To je pustilo posledice tudi na cerkvenem področju. Na sveto leto 2000 je papež Janez Pavel II. razdelil upravljanje: od Skopske škofije je "odcepil" Kosovo, ki je tako postalo samostojna Apostolska uprava s sedežem v Prizrenu, podrejena neposredno Svetemu sedežu; Skopska škofija se je vrnila v svoje nekdanje predsrbske okvire in k svojemu prejšnjemu nazivu.Katoliška hierarhija: Apostolska administracija Prizren
5. septembra 2018 pa je papež Frančišek povzdignil apostolsko upravo v položaj škofije, ki pa je še zanaprej ostala neposredno podrejena Svetemu sedežu in sicer zaradi neurejenih razmer glede medsebojnega uradnega priznanja med Srbijo in Kosovim.Erezione della diocesi di Prizren-Prishtina e nomina del primo Vescovo.
Sklici
Opombe
Glej tudi Janez Gnidovec Ljaramani Janjevo Letnica Črnogorski mučenci
Nadalnje branje
Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. Slovensko področje je obdelano v slovenščini, drugo pa v hrvaščini.
Bolla Locum beati Petri, in Raffaele de Martinis, Iuris pontificii de propaganda fide. Pars prima, Tomo IV, Romae, 1891, p. 697 Pius Bonifacius Gams, Series episcoporum Ecclesiae Catholicae, Graz, 1957, pp. 398–399 Konrad Eubel, Hierarchia Catholica Medii Aevi, vol. 1, p. 177; vol. 2, p. 122; vol. 3, p. 160; vol. 4, p. 142; vol. 5, p. 151; vol. 6, p. 156; vol. 7, p. 142; vol. 8, pp. 192–193
Bibliothèque sacrée, ou Dictionnaire universel historique, Paris, 1832, Tomo V, p. 217 Fr. Sanjek, v. Kotor, in «Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques», vol. XIX, Paris, 2007, coll. 723-725
Zunanje povezave
Prizren-Prishtina (Diocese) |Catholic-Hierarchy
Prizren-Priština Kategorija:Ustanovitve v 21. stoletju