Mirtazapín, pod zaščitenim imenom Remeron in drugimi, je učinkovina iz skupine atipičnih tetracikličnih antidepresivov, ki se primarno uporablja za zdravljenje depresije.https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527388/mirtazapin?query=Mirtazapin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 11. 2025. Učinek nastopi do štiri tedne po začetku jemanja zdravila, lahko pa tudi že po tednu ali dveh. Pogosto se uporablja pri bolnikih z depresijo, ki trpijo hkrati tudi za tesnobo ali nespečnostjo. Njegova učinkovitost je primerljiva z drugimi pogosto predpisovanimi antidepresivi. Uporablja se skozi usta.
Pogosti neželeni učinki zajemajo dremavost (somnolenco), omotico, povečan apetit in povečanje telesne mase. Možni resni neželeni učinki so maničnost, nevtropenija (znižana raven belih krvničk) in povečana samomorilnost pri uporabi pri otrocih. Po prenehanju jemanja mirtazapina se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi. Odsvetuje se sočasna uporaba z zaviralci monoaminoksidaz, čeprav so dokazi o škodljivosti sočasne uporabe pomanjkljivi. Ni dokazano, da bi bila uporaba med nosečnostjo varna. Mehanizem delovanja ni pojasnjen, deloval naj bi pa preko delovanja na adrenergične in serotoninske receptorje. Kemično spada med tetraciklične antidepresive in ima zelo podobno zgradbo kot mianserin. Izkazuje tudi močne antihistaminergične učinke.
Mirtazapin je prišel na trg v Združenih državah Amerike leta 1996. Danes so na trgu generična zdravila.
Klinična uporaba Mirtazapin je odobren za zdravljenje epizod velike depresije pri odraslih.https://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/92FA474312DC567EC12579C2003F5879/$File/s-026719.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Mirtazen, filmsko obložene tablete, vpogled: 22. 11. 2025.
Depresija Mirtazapin se primarno uporablja za zdravljenje velike depresivne motnje in nekaterih drugih motenj razpoloženja. Učinek nastopi hitreje kot pri nekaterih selektivnih zaviralcih ponovnega privzema serotonina in podobno hitro kot pri tricikličnih antidepresivih.
Druge indikacije Obstajajo dokazi, ki do neke mere podpirajo njegovo uporabo tudi pri naslednjih indikacijah in občasno se v te namene mirtazapin uporablja nenamensko:
generalizirana anksiozna motnja socialna anksiozna motnja obsesivno-kompulzivna motnja panična motnja potravmatska stresna motnja neješčnost/prenizka telesna masa nespečnost slabost in bruhanje srbež glavoboli in migrena
Neželeni učinki Zelo pogosti neželeni učinki (ki se pojavljajo pri več kot 10% bolnikov) zajemajo zaprtje, suha usta, zaspanost, povečan apetit (17 %) in povečanje telesne mase (povečanje za več kot 7% pri manj kot polovici otrok, ki uporabljajo mirtazapin).
Pogosti neželeni učinki (ki se pojavljajo pri 1–10 % bolnikov) vključujejo splošno oslabelost, zmedenost, omotico, fascikulacije (mišične trzljaje), periferni edem (otekanje, zlasti spodnjih okončin), spremembe v laboratorijskih izvidih, kot so povišane transaminaze, povišane serumske vrednosti trigliceridov in povišanje celokupnega holesterola. Možni resni neželeni učinki so maničnost, nevtropenija (znižana raven belih krvničk) in povečana samomorilnost pri uporabi pri otrocih.
V Cochranovem pregledu raziskav so leta 2011 ugotovili, da v primerjavi z drugimi antidepresivi izkazuje mirtazapin večje tveganje za pojav povečane telesne mase in zaspanosti, vendar manjše tveganje za tresavico (tremor) kot triciklični antidepresivi in manjše tveganje za slabost in spolne motnje kot selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina.
Odtegnitev Po prenehanju uporabe mirtazapina in drugih antidepresivov lahko nastopijo odtegnitveni simptomi. Za zmanjšanje tveganja se priporoča postopno počasno zmanjševanje odmerkov. Po nenadni ukinitvi mirtazapina lahko nastopijo simptomi, kot so velika depresivna motnja, tesnoba, tinitus, panični napadi, vrtoglavica, nemirnost, razdražljivost, neješčnost, nespečnost, driska, slabost, bruhanje, gripi podobni simptomi, alergiji podobni simptomi (na primer srbež), glavoboli in včasih tudi manija ali hipomanija.
Sklici
Kategorija:Antidepresivi