thumb|Gesta Stephani, Sewellova izdaja, 1846
Gesta Stephani ali Gesta Regis Stephani (slovensko Štefanova dejanja ali Dejanja kralja Štefana) je angleška zgodovina anonimnega avtorja, napisana sredi 12. stoletja. Delo govori o angleškem kralju Štefanu in njegovih bojih s sestrično, cesarico Matildo, znano tudi kot "cesarica Maud". Je eden glavnih virov za to obdobje angleške zgodovine. v zgodovini Anglije.
Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil avtor morda Robert Bathski, znan tudi kot Robert iz Lewesa, škof Batha od leta 1136 do 1166.Huscroft Ruling England p. 200Davis 1962
Gesta Stephani so bila prvič objavljena v Parizu leta 1619, povzeta po rokopisu v škofijski knjižnici v Laonu. Izvirnik je bil kasneje izgubljen. Celotnejši rokopis so našli v 20. stoletju in se od takrat hrani v mestni knjižnici v Valenciennesu, kamor so ga prenesli iz bližnje opatije Vicoigne. Latinsko besedilo v 120 poglavjih pripoveduje o anarhiji med vladavino kralja Štefana in se konča z nastopom kralja Henrika II.
Ozadje in avtorstvo Gesta Stephani so bila napisana v dveh knjigah. Zgodovinar R. H. C. Davis meni, da je bila prva knjiga, ki zajema prvih dvanajst let Štefanove vladavine (1135–1147), napisana okoli leta 1148, druga knjiga, ki zajema obdobje do nastopa Henrika II., pa po letu 1153.Potter "Introduction — Authorship" Gesta Stephani str. xx–xxi Davis je preučil kraje, omenjene v besedilih, in ugotovil, da se večina nahaja na jugozahodu Anglije. Nenavadno podrobni opisi Bristola in Batha ter prezirljivi komentarji v prvi knjigi kažejo, da je avtor morda pisal v Bathu ali njegovi bližini. Domneva je v nasprotju s izjavo K.R. Potterja, da "ni jasnih znakov o kakršni koli lokalni navezanosti". Primerjava Geste s kronikami drugih piscev s sedežem drugje v državi razkrivajo precejšnjo pristranskost Geste v korist jugozahoda Anglije.
Avtor Gesta Stephanum ni znan.Davis "The Authorship of the Gesta Stephani" English Historical Review 33 str. 209Hushcroft Ruling England, str. 200 Po Richardu Howlettu, ki je pisal leta 1886, avtor ni bil menih.Howlett Chronicles of the Reigns of Stephen, Henry II and Richard I, str. ix Bil je sicer lokalno pristranski, vendar njegovo poznavanje Exeterja, Londona, Pevenseyja in Bedforda kaže, da je bil nekdo, ki je potoval, vendar ne na sever in vzhod. Sever in vzhod Anglije in tamkajšnje vodilne plemiške družine je slabo poznal in preveč poudarjal podvige relativno majhnih baronov na jugozahodu, vključno z družino de Tracy. Zdi se, da je bil učenjak. V svojem delu je zaradi literarnega učinka izpuščal datume in odvečne podrobnosti in za službe in položaje uporablja klasične izraze namesto njihovih srednjeveških latinskih ustreznic. Poznavalci se strinjajo, da je bil podpornik Henrika Bloijskega, škofa Winchesterja.
Rokopisi Znana sta dva rokopisa Gesta Stephani, tretji pa je zdaj izgubljen. Prvi, ki je bil shranjen v škofovski knjižnici v Laonu, je bil v 17. stoletju natisnjen in nato izginil. Zapisi v tem rokopisu se končajo leta 1147. Rokopis je bil poškodovan, nekatere strani so bile neberljive in je imel vrzeli v besedilu.
Drugi rokopis so odkrili v mestni knjižnici v Valenciennesu in je izviral iz opatije Vicoigne. Rokopis vključuje vso vsebino prvega rokopisa in zajema obdobje do konca Štefanove vladavine. V tem rokopisu so čitljiva tudi tista mesta, ki so v prvem poškodovana. Vsebuje iste štiri vrzeli kot prvi, zato se domneva, da je prepis prvega.
Objave Rokopis Gesta Stephani, odkrit v knjižnicah laonskega škofa v začetku 17. stoletja, je pri natisnil francoski zgodovinar André Duchesne (1584–1640) leta 1619 v Parizu v delu Historia Normannorum Scriptores Antiqui (Zgodovina Normanov antičnih pisateljev). Rokopis je bil nepopoln in se je po Duchesnejevi smrti izgubil. To besedilo sta v Angliji ponatisnila R.C. Sewell leta 1846 in Richard Howlett leta 1886. Slednji ponatis je doživel pohvale zaradi izboljšav Duchesnejeve različice in uporabnega predgovora.
Drugi rokopis je v mestni knjižnici v Valenciennesu odkril profesor R.A.B. Mynors. Rokopis je bil priložen različici dela Gesta Regum (Dejanja kraljev) Viljema Malmesburyjskega. Besedilo je nadaljevanje zgodovine Štefanove vladavine do leta 1154 in zapolnjuje poškodovane odlomke, ki jih Duchesne ni mogel prepisati.
Sklici
Viri
Gesta Stephani, edited and translated by K.R. Potter Oxford: Oxford University Press, 1976; . Latin text with facing-page English translation, with introduction and notes by R. H. C. Davis British History Online Bishops of Bath and Wells accessed on September 23, 2007 Huscroft, Richard Ruling England 1042–1217 London: Pearson Longman, 2005; . Davis, R.H.C. (1962) "The Authorship of the Gesta Stephani." The English Historical Review 77: 303, 209–232. Weikert, Katherine (2021). "The Queen, the Countess and the Conflict: Winchester 1141". In Lavelle, Ryan; Roffey, Simon; Weikert, Katherine (eds.). Communities, Authority and Power in an Urban Space, c.800-c.1200. Oxbow Books. str. 151–168. doi:10.2307/j.ctv1wvndd9.14.
Kategorija:12. stoletje Kategorija: Kronike Kategorija:Angleški kralji Kategorija:Dela v latinščini