Vita Ædwardi Regis qui apud Westmonasterium Requiescit (Življenje kralja Edvarda, ki počiva v Westminstru) ali preprosto Vita Ædwardi Regis, je biografija angleškega kralja Edvarda Spovednika, ki jo je okoli leta 1067 napisal neznani avtor. Pisanje biografije je naročila anglosaška kraljica vdova Edita Wesseška, ki je bila tudi sestra prestolonaslednika Harolda Godwinsona. Delo je bilo vsaj delno napisano po normanski osvojitvi Anglije s strani vojvode Viljema. Avtor ni znan, zagotovo pa je bil član gospodinjstva kraljice Edite in flamskega porekla. Med možnimi kandidati sta Goscelin in Folcard, oba meniha iz opatije Saint Bertin v Saint-Omerju.
Besedilo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del obravnava Anglijo v desetletjih pred normansko osvojitvijo leta 1066. Podrobno obravnava tudi dejavnosti Godwinove družine, kateri je kot hči jarla Godwina pripadala tudi Edita Wesseška. Drugi del besedila se nanaša na svetost kralja Edvarda. Oba dela sta bila prvotno verjetno načrtovana kot neodvisna drug od drugega. Prvi del je posvetna zgodovina, drugi del pa je bolj hagiografski.
Datum nastanka Zgodovinar Frank Barlow opisuje datiranje biografije kot relativno preprosto.Barlow (ur.): Life of King Edward. str. xxix. Zadnji zgodovinski dogodek, na katerega se sklicuje besedilo, je bitka pri Hastingsu oktobra 1066, besedilo pa je moralo biti končano pred odstavitvijo nadškofa Stiganda in smrtjo kraljice Edite. Ta dva dogodka sta se zgodila v letih 1070 in 1075.Barlow (ur.): Life of King Edward. str. xxix. Pisanje biografije, ki še posebej slavi njenega moža Edvarda, njenega očeta Godwina Wesseškega ter njena brata Tostiga in Harolda Godwinsona, je naročila Edita Wesseška, ki naj bi bila tudi možna mecena Tapiserije iz Bayeuxa. Delo se je morda zgledovalo po Encomiumu Emmae Reginae (Hvalnica kraljice Eme), katere pisanje je naročila njena predhodnica Ema Normandijska. Avtor Vitae je imel dostop do informacij, ki jih lahko poznal le član kraljeve družine. Obstajajo dokazi, da je bil prvi del biografije delno napisan v času kraljevega življenja. V prvem zvezku igra kralj relativno majhno vlogo. Veliko več besedila je posvečenega Editi, njenemu očetu in njenima bratoma. Po Edvardovi smrti je angleški prestol zasedel Editin brat Harold II., uspešno odbil skandinavski napad v bitki pri Stamford Bridgeu, nekaj tednov pozneje pa v bitki pri Hastingsu skupaj z dvema bratoma podlegel v napadu normanskega vojvode Viljema. Po bitki je angleški prestol zasedel Viljem Osvajalec. Delo na prvem zvezku je bilo domnevno opuščeno in šele kasneje vključeno v zvezek, ki je bolj posvečen kralju Edvardu.Barlow (ur.): Life of King Edward. str. xxxi.
Drugi del Vitae je relativno kratek in omenja vrsto čudežev ali čudežem podobnih dogodkov, ki poudarjajo Edvardovo svetost. Ta del je bil skoraj zagotovo napisan, preden je bil odstavljennadškof Stigand. Zgodovinar Frank Barlow meni, da je bil verjetno napisan leta 1067.Barlow (ur.): Life of King Edward. str. xxxii.
Sklici
Viri
Frank Barlow: Folcard (d. after 1085), monk, musician, and hagiographer. V: Henry Colin Gray Matthew, Brian Harrison (ur.): Oxford Dictionary of National Biography, from the earliest times to the year 2000 (ODNB). Oxford University Press, Oxford 2004, ISBN 0-19-861411-X; doi:10.1093/ref:odnb/9783 (Lizenz erforderlich), Stand: 2004. Frank Barlow (ur.): The Life of King Edward who Rests at Westminster Attributed to a Monk of Saint-Bertin. 2. Auflage. Clarendon Press, Oxford 1992, ISBN 0-19-820203-2 Antonia Gransden: Historical Writing in England, 1, c. 550–c.1307. Routledge, London 1997, ISBN 0-415-15124-4 J. L. Grassi: The Vita Ædwardi Regis: The Hagiographer as Insider. In John Gillingham: Anglo-Norman Studies: Proceedings of the Battle Conference, XXVI. Boydell & Brewer, Woodbridge 2003, ISBN 1-84383-072-8, str. 87–102; , battleconference.com
Kategorija:Biografije Kategorija:Srednjeveška Anglija Kategorija:11. stoletje Kategorija:Dela v latinščini