Sven II., znan tudi kot Sven Estridsen (staronordijsko Sveinn Ástríðarson, dansko Svend Estridsen) je bil od leta 1047 do svoje smrti danski kralj, * okoli 1019, † 28. april 1076.Steenstrup, Johannes C. H. R. (1903). "Svend Estridsen". V Bricka, Carl Frederik (ur.). Dansk Biografisk Leksikon (v danščini). Vol. 17. Kjøbenhavn: Gyldendalske Boghandels Forlag (F. Hegel & Søn). str. 4. Pridobljeno 22. februarja 2007.Ræder, J. G. F. (1871). "Danmark under Svend Estridsen og hans Sønner (Copenhagen, pp. 202–203)". archive.org. Pridobljeno 22. februarja 2007.

Bil je sin jarla Ulfa Thorgilssona in Estrid Svendsdatter ter po materini liniji vnuk kralja Svena Vilobradega. Poročen je bil vsaj dvakrat in je imel v zakonu in izven njega najmanj dvajset otrok, vključno s petimi bodočimi kralji: Haraldom, Knutom, Olafom, Erikom in Nielsom.

Bil je pogumen vojak, kot vojaški poveljnik pa ni imel veliko uspehov.Bricka, Carl Frederik, Dansk Biografisk Lexikon, vol. XVII [Svend Tveskjæg – Tøxen], 1903, str. 3–5. Njegovo okostje razkriva, da je bil visok, močno grajen moški, in šepal.

Življenje Prihod na prestol Sven je bil rojen v Angliji kot sin jarla Ulfa Thorgilssona in Estrid Svendsdatter. Mati je bila hči angleškega kralja Svena Vilobradega in sestra kraljev Harolda II. in Knuta Velikega. Sven je odrasel v vojskovodjo in nekaj časa služil pod švedskim kraljem Anundom Jakobom. Leta 1040 je plenil v porečju Labe in Vezerja, kjer ga je ujel hamburški in bremenski nadškof, a ga je kmalu zatem osvobodil.Stefan Pajung, Artikel: Svend Estridsen ca. 1019-1074/76 , danmarkshistorien.dk, Aarhus University, 19. januar 2010 Pod danskim kraljem Hartaknutom, bratrancen v prvem kolenu, je bil imenovan za grofa Jutlandije. V njegovem imenu je leta 1043 vodil pohod na Norveško. V več bitkah z Magnusom I. Olafssonom je bil poražen in prisiljen pobegniti na Švedsko. Sčasoma mu je uspelo vrniti in se utrditi v Scaniji.

Vojna med Magnusom I. in Svenom je trajala do leta 1045, ko se je Magnusov stric Harald Hardrada vrnil iz izgnanstva na Norveško. Harald in Sven sta združila moči in Magnus se je odločil za delitev norveškega prestola s Haraldom Hardrado. Leta 1047 je Magnus umrl in na smrtni postelji izjavil, naj se njegovo kraljestvo razdeli: Harald naj dobi norveški prestol, Sven pa danskega. Louise Kæmpe Henriksen, Historiske Personer – Svend Estridsen – konge af Danmark 1047–74., vikingeskibsmuseet.dk Ko je Sven izvedel za Magnusovo smrt, naj bi rekel: "Zdaj mi Bog pomagaj, Danske ne bom nikoli predal".Arild Huitfeldt. Danmarks Riges Krønike

Spor s Haraldom Hardrado Harald, ki se ni nameraval odreči Danske. Napadel je Svena in začel dolgo vojno. Leta 1050 je izropal Hedeby in tudi Aarhus. Sven ga je med Haraldovim napadom na Jutlandijo leta 1050 skoraj ujel. Svenovo ladjevje je dohitelo Norvežane, ki so se vračali domov s plenom in ujetniki. Norvežani so odvrgli plen v pričakovanju, da bo zaustavil napadalce, kar pa se ni zgodilo. Norvežani so nato zmetali v morje tudi ujetnike, kar je ustavilo Svenove zasledovalce.

Sven je bil v pomorski bitki pri Nisi ob obali Hallanda leta 1062 na robu smrti. Po pripovedih v sagah je Harald Svena spodbudil, naj se z njim spomladi leta 1062 spopade v zadnji in odločilni bitki pri Elvu.http://mcllibrary.org/Heimskringla/hardrade2.html , str. 61 Ker se Svenova vojska ni pojavila na bojišču, je Harald poslal domov večino svojih ladij in obdržal le najbolj izkušene bojevnike. Ko je Sven končno prišel na bojišče, je njegova flota štela 300 ladij, Haraldova pa samo 150.http://mcllibrary.org/Heimskringla/hardrade2.html , str. 63 Nočna bitka je trajala do jutra, ko so Danci začeli bežati. V sagah se norveška zmaga v veliki meri pripisuje grofu Haakonu Ivarssonu, ki je svoje ladje odklopil od norveških bokov in začel napadati ladje na danskih bokih.http://mcllibrary.org/Heimskringla/hardrade2.html , str. 65 Svenu je uspelo pobegniti in priti na kopno.

Harald se je leta 1064 odpovedal svojim zahtevam po Danski. V zameno ga je Sven priznal za sebi nadrejenega kralja Haralda III. Norveškega. Harald je nato odplul v Anglijo, da bi zahteval angleško krono, in bil tam ubit.

Konsolidacija oblasti thumb|right|180px|Kovanec Svena II. thumb|right|180px|Svenov kovanec, predelan v obesek, najden v Mildenhallu, Suffolk (Britanski muzej) thumb|180px|Svenov kovanec (Britanski muzej)

Sven je bil z danskimi kralji povezan preko svoje matere Estrid Svendsdatter, po kateri je prevzel matronimski priimek Estridsson. Z njim je nameraval poudariti svojo povezavo z dansko kraljevo rodbino. Koval je svoj denar.

Svojo oblast si je prizadeval utrditi s povezovanjem s Cerkvijo in tujimi silami ter si aktivno prizadeval doseči prijateljstvo s papeži. Želel je, da bi papež kronal njegovega najstarejšega sina Knuta Magnusa, vendar je Knut na poti v Rim umrl. Prav tako si je neuspešno prizadeval za posvetitev Haralda Modrozobega, prvega krščanskega kralja Danske. Leta 1049 je bil zaveznik cesarja Henrika III. proti grofu Baldvinu V. Flandrijskemu in pomagal svojemu zetu Gottschalku v ljutiški državljanski vojni leta 1057.

Potem ko je bil Harald Hardrada ubit in je Viljem Osvajalec osvojil Anglijo, se je Sven osredotočil na Anglijo, ki ji je nekoč vladal njegov stric Knut Veliki. Združil se je z Edgarjem Etelingom, zadnjim preostalim dedičem anglosaške kraljeve hiše, in leta 1069 napadel kralja Viljema. Po zavzetju Yorka je od Viljema sprejel podkupnino in zapustil Edgarja. Slednji se je vrnil v izgnanstvo na Škotsko. Svenu je leta 1074/1075 spodletel še en poskus osvojitve Anglije.

Odnosi s Cerkvijo Sven se je bal, da bo nadškof Adalbert Hamburški na vse višje položaje v danski Cerkvi postavil Nemce, zato je iz Anglije pripeljal Anglo-Dance, da bi ohranil neodvisnost danske Cerkve. Pod Svenovim vplivomSvend 2. Estridsen at Gyldendal Åbne Encyklopædi je bila Danska okoli leta 1060 razdeljena na osem škofij: Lund, Odense, Ribe, Roskilde, Schleswig, Viborg, Vestervig in Aarhus. Škofijam je doniral velika zemljišča. Njegova najljubša je bila škofija Roskilde, saj je imel dober odnos z njenim škofom Viljemom. Ko je hamburški nadškof Adalbert leta 1072 umrl, je Sven lahko neposredno komuniciral s Svetim sedežem.

Na Dansko je pripeljal učenjake, da bi njega in njegovo ljudstvo naučili latinščine, da bi se lahko enakopravno pogovarjali s preostalo Evropo. Sven je spodbujal gradnjo cerkva po vsej Danski. Adam Bremenski, ki je na obisk k učenemu danskemu kralju odpotoval z velikim spoštovanjem, je bil osupel, da je bilo samo v Skaniji 300 cerkva, več kot v vseh drugih severnih državah skupaj.

Smrt thumb|Kovanci, kovani med vladavino Svena Estridsena

Kralj Sven je umrl na kraljevem posestvu Søderup, 10 kilometrov zahodno od Åbenråja v ožini Bali Belt. Danske kronike netočno datirajo njegovo smrt v leto 1074, čeprav je znano, da je leta 1075 še prejemal in odgovarjal na pisma ter umrl leta 1076. iGenea – DNA profiles and haplogroups of famous persons: Sven II Estridsen – the last Viking King, accessed July 2018. Kraljevo truplo so prenesli v Roskildsko stolnico in ga pokopali v stebru kora ob škofu Viljemu, ki pa je umrl leta 1074. Svena so kasneje poimenovali "oče kraljev", ker je kar pet od njegovih petnajstih sinov postalo danskih kraljev. Bil je zadnji vikinški vladar Danske in prednik vseh naslednjih danskih kraljev.iGenea – DNA profiles and haplogroups of famous persons: Sven II Estridsen – the last Viking King. Pridobljeno julija 2018. V Roskildski stolnici so bili pokopani tudi vsi drugi danski kralji. Po sagi naj bi bila Svenova mati pokopana v stebru nasproti kapele, vendar je analiza mitohondrijske DNK dokazala, da ta oseba ni bila kraljeva mati.

Zapuščina Ena od zapuščin kralja Svena je bila temeljna sprememba v danski družbi, ki je temeljila na dveh družbenih razredih: svobodnjakih in sužnjih. Sven pogosto velja za zadnjega danskega vikinškega kralja, pa tudi za prvega srednjeveškega. Okrepljena Cerkev v zavezništvu z zemljiško posestniškimi plemiškimi družinami je začela vzpostavljati svojo moč proti kraljevi družini, kmetje pa so bili prepuščeni sami sebi.Danmarks Historie II perbenny.dk

Sven je v sodelovanju s Cerkvijo zgradil močne temelje kraljeve oblasti. Delitev Danske na škofije je dokončal tako, da se je mimo hamburško-bremenskega nadškofa dopisoval neposredno s papežem. Med njegovo vladavino je bilo po vsem kraljestvu zgrajenih na stotine majhnih lesenih cerkva. Mnoge so bile v 12. stoletju obnovljene in sezidane iz kamna. Prizadeval si je ustvariti nordijsko nadškofijo pod dansko oblastjo, kar je dosegel njegov sin Erik I. Zdi se, da je Sven znal brati in pisati, saj ga je njegov osebni prijatelj, papež Gregor VII., opisal kot posebej izobraženega monarha. Je tudi pomemben vir našega trenutnega znanja o Danski in Švedski v 9. in 10. stoletju, saj je okoli leta 1070 zgodbo o svojih prednikih povedal zgodovinarju Adamu Bremenskemu, on pa jo je zapisal.

Družina Svenova prva žena je bila z Gida Švedska, hčerka švedskega kralja Anunda Jakoba. Drugič se je leta 1050 poročil z Gidino mačeho Gunhildo Sveinsdóttir. Hamburško-bremenski nadškof je odredil razvezo tega zakona, kar je potrdil papež Leon IX. Po besedah Adama Bremenskega je imel Sven na svojem dvoru neko Toro, za katero zgodovinar Sture Bolin trdi, da je to bila Tora Torbergsdatter, mati norveškega kralja Olafa III.Sture Bolin, "Kring Mäster Adams text", Scandia 4, 1932. Sven je imel veliko ljubic in vsaj dvajset otrok, od katerih je bil le eden rojen v zakonu.

Z Gunhildo je imel sina Svena Svendsena, ki je umrl mlad.

S številnimi ljubicami je imel: Knuta Magnusa, Haralda Hena (u. 1080), Knuta Svetega (u. 1086), Olafa Lačnega (u. 1095), Erika Dobrega (u. 1103), Svena Tronkræverja (u. 1104), Ulfa Svendsena (u. 1104), Benedikta Svendsena (u. 1086), Bjørna Svendsena, od leta 1099 vojvodo Nordalbingije (u. 1100),<ref name="jmarcussen"> Nielsa Danskega (u. 1134), Sigrid Svendsdatter (u. 1066), poročena s princem Godskalkom, Ingrid, poročeno z Olafom III. Norveškim, Svena Korsfarerja (u. 1097), Torgilsa Svendsena, Sigurda Svendsena, ubitega v vojni proti Vendom, Guttorma Svendsena, Ømunda Svendsena, Ragnhildo Svendsdatter, poročeno s Svenom Aslakssonom.

Gunhilda (Helena), katere obstoj je znan le iz Gunhildinega križa z napisom, ki omenja velikega kralja Svejna, se je v preteklosti štela za hčer kralja Svena II. Sodobne raziskave kažejo, da je bila hči Svena III. Gratheja.

Sklici

Vir

Kategorija:Rojeni v 11. stoletju Kategorija:Umrli leta 1076 Kategorija:Danski kralji Kategorija:Vladarji v 11. stoletju