Sakso Gramatik, danski zgodovinar in teolog, * 1160, † po letu 1216.
Vzdevek Gramatik je dobil zaradi svoje izpiljeno pravilne latinščine, ki v visokem srednjem veku ni bila več običajna. Poimenovanje potrjuje Jutlandska kronika iz sredine 14. stoletja.
Življenje Sakso je izhajal iz družine iz višjega družbenega razreda, ki je pripadala naslednikom danskega kralja Valdemarja I. Po njegovem lastnem pripovedovanju je prejel vojaško izobrazbo, značilno za tisti čas. Študiral je verjetno tudi v severni Franciji. Služboval je pri lundskem škofu Absalonu in ga kot pisar spremljal na danskih vojaških pohodih. Sakso je morda tisti Sakso, ki ga je nekoliko starejši kronist Sven Aggesen, nečak nadškofa Eskila iz Lunda, omenil kot svojega sostanovalca (contubernalis).
Leta 1185 ja na pobudo nadškofa Absalona začel v latinščini pisati Gesta Danorum, zgodovino Danske v 16 zvezkih. Za delo je imel na razpolago knjižnico nadškofije Lund. Del zgodovine je napisal v opatiji Sorø. Kot vir je morda uporabil tudi kopijo Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum (Zgodovina Hamburške nadškofije) Adama Bremenskega, ki so jo v 16. stoletju našli v vhodni hiši samostana. Svoje delo je, kot navaja v predgovoru, dokončal leta 1216 in ga posvetil Absalonovemu nečaku Andersu Sunesenu in nasledniku na položaju nadškofa v Lundu.
Gesta Danorum Gesta Danorum (Dejanja Dancev), znana tudi kot Historia Danica (Danska zgodovina), je najpomembnejše dansko zgodovinsko delo srednjega veka in sredstvo nacionalne identifikacije. Delo se je v celoti ohranilo v eni sami tiskani izdaji, objavljeni v Parizu leta 1514. Razen nje obstaja tudi osem strani ročno napisanih dodatkov iz Saksovega izvirnega rokopisa. Delo je v danščino prvi prevedel zgodovinar Anders Sørensen Vedel leta 1575.
Gesta Danorum sestavlja 16 knjig. Prvih osem knjig je posvečenih poganski in večinoma legendarni preteklosti, zadnjih osem knjig pa obravnava krščansko obdobje Danske. Pripoved je povezana z danskimi kralji. Sakso kot prvega danskega kralja omenja Dana. Pripoved se konča leta 1185 s podjarmljenjem vendskega kneza Bogislava s strani Knuta VI. (vl. 1182-1202).
Starejše raziskave so dolgo časa kazale, da je Sakso, vsaj v prvih devetih knjigah svojega dela, črpal podatke predvsem iz legendarnega gradiva iz staronordijskih junaških sag in epov. V zadnjem času vse bolj prevladuje mnenje, da Sakso od tretje knjige naprej pripoveduje dejansko zgodovino, čeprav ne vedno nepristransko in ne brez "pojasnjevanja" dogodkov, ki se mu zaradi posredovanja bogov zdeli nerazumljivi.
William Shakespeare je pri snovanju tragedije Hamlet, morda nevede, črpal gradivo iz legende o Amletu, opisane v Gesti Danorum. Shakespeare je zgodbo poznal prek prejšnjih iger Thomasa Kyda in Françoisa de Belleforesta. Zgodba v njegovem času torej ni bila neznana. Gesta Danorum vsebuje tudi zgodnjo obliko legende o streljanju jabolk z lokom, ki je vplivala na legendo o Viljemu Tellu in kasneje na njeno priredbo Friedricha Schillerja.
Sklic
Viri
Karsten Friis-Jensen: Saxo Grammaticus, v: Hoops Reallexikon der germanischen Altertumskunde, Teilband 26, str. 549–554. Niels Henrik Holmqvist-Larsen: Saxo Grammaticus in Danish historical writing and literature, v: Brian Patrick McGuire (ur.): The Birth of Identities. Denmark and Europe in the Middle Ages, Kopenhagen 1996, str. 161–188. Otto Holzapfel: Lexikon der abendländischen Mythologie. Herder, Freiburg im Breisgau, Berlin, Wien 1993, ISBN 3-451-22487-9, str. 373. Anders Leegard Knudsen: The use of Saxo Grammaticus in the later Middle Ages, v: Brian Patrick McGuire (ur.): The Birth of Identities. Denmark and Europe in the Middle Ages, Kopenhagen 1996, str. 147–160. Lars Boje Mortensen: Saxo. 100 danmarkshistorier, Århus 2018. Thomas Riis: Einführung in die Gesta Danorum des Saxo Grammaticus. University of Southern Denmark studies in history and social sciences, Bd. 276), Odense 2006. Birgit Sawyer: Saxo Grammaticus and Gesta Danorum, v: Anton Scharer, Georg Scheibelreiter (ur.): Historiographie im frühen Mittelalter (= Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung. Band 32). Dunaj 1994, str. 531–538. Christine Stöllinger-Löser: Saxo Grammaticus, v: Die deutsche Literatur des Mittelalters. Verfasserlexikon, Teilband 11, Sp. 1370–1371. Ruprecht Volz: Saxo Grammaticus († ca. 1220), v: Lexikon des Mittelalters (LexMA). Band 7. LexMA-Verlag, München 1995, ISBN 3-7608-8907-7, Sp. 1422 f.
Kategorija:Danski zgodovinarji Kategorija:Teologi