Cogad Gáedel re Gallaib (slovensko Vojna Ircev s tujci) je srednjeveško irsko besedilo, ki pripoveduje o plenjenju Vikingov in dinastije Uí Ímair na Irskem ter veliki vojni irskega kralja Briana Boruja proti njim. Vojna se je začela z bitko pri Sulcoitu leta 967 in dosegla vrhunec v bitki pri Clontarfu leta 1014. V slednji je bil Brian Boru ubit, a so njegove sile zmagale. Kronika, ki kralja Briana primerja z Avgustom in Aleksandrom Velikim, je bila napisana v začetku 12. stoletja, se pravi vsaj sto let po dogodkih, ki jih opisuje. Velik del pripovedi je povzet iz zgodnejših Letopisov Ulsterja.Jaski, Bart, “Cogad Gáedel re Gallaib”, in: Encyclopedia of the Medieval Chronicle, Edited by: Graeme Dunphy, Cristian Bratu.

Datiranje Na podlagi notranjih dokazov in narave aluzij na Brianovega pravnuka Muirchertacha Ua Briaina (umrl 1119) se domneva, da je bilo delo napisano nekje med letoma 1103 in 1111. Cogad Gáedel re Gallaib je bil najden v treh besedilih: Leinsterski knjigi iz okoli leta 1160, Dublinskem rokopisu iz 14. stoletja in Bruseljskem rokopisu iz leta 1635.

Opis Briana Boruja in tujcev Avtor kronike pogosto v dolgih odlomkih opisuje in poudarja kontrast med irskim kraljem Brianom in vojsko tujcev, proti kateri se vojskuje. Brian in njegovi privrženci so opisani kot krepostni in pogumni možje. Pogosto sta poudarjena njihovo krščansko ozadje in pobožnost:

"Toda na drugi strani te bitke so bili pogumni, junaški prvaki, aktivni, okretni, drzni, polni poguma in hitri, ki so delali velika dela. Bahavi, lepi, agresivni, vroči, močni, svetli, sveži, nikoli utrujeni, grozni, hrabri, zmagoviti junaki in poglavarji, prvaki in pogumni vojaki, možje visokih dejanj, časti in slovesa Erinn ... "

Besedilo v nadaljevanju trdi, da sta Brian in njegovi Dál gCai primerljiva z Avgustom in Aleksandrom Velikim in celo namiguje, da je bil Brianov sin Murchadh "metaforični Hektor vsezmožne Erinn, v veri, hrabrosti, prvenstvu, velikodušnosti in radodarnosti." Besedilo se močno opira na osebnosti iz mitologije in Svetega pisma ter Murchadhu pripisuje značilnosti Herkula in Samsona. Slog pisanja, ki se v prevodu izgubi, je pretirana uporaba aliteracije. Pri postavljanju prizora za bitko pri Clontarfu je odklon, ki opisuje oborožitev Dál gCai, sestavljen iz niza sedemindvajsetih pridevnikov, združenih v nize aliterativnih besed.

V nasprotju z razkošno hvalo, namenjeno Dál gCais, besedilo opisuje Vikinge z vehemenco in obsojujoče, čeprav z nič manj hiperboličnimi izrazi:

"Na eni strani te bitke so bili kričeči, sovražni, mogočni, rokoborski, pogumni, aktivni, divje gibljivi, nevarni, spretni, nasilni, besni, brezvestni, neukrotljivi, neizprosni, nestanovitni, kruti, barbarski, strašni, ostri, pripravljeni, ogromni, pripravljeni, zviti, bojeviti, strupeni, morilski, sovražni Danarji. Drzni, trdosrčni Danarji, godrnjavi, gusarski tujci, modro-zeleni, pogani, brez spoštovanja, brez časti, brez usmiljenja, do Boga ali do človeka."

Besedilna graja tujcev še bolj povzdigne Irce in Briana ter vzpostavi presenetljivo razliko v moralnem in verskem značaju med obema skupinama.

Politični namen Zdi se, da je glavni namen kronike hvaliti Briana Boruja in s tem pokazati, da so zapisi o dosežkih Brianove dinastije Dál gCais dokaz, da si zasluži kraljevanje na Irskem. Slednje je bilo sporno, ker se je v času pisanja kronike za položaj visokega kralja Irske potegoval tudi Ua Briain iz dinastije Dál gCais. Kronika je bila napisana med vladavino Muirchertacha Ua Briaina, da bi prikazala vzporednico med njim in njegovimi slavnimi predniki.Ní Mhaonaigh (1995), str. 354–377

Sodobni zgodovinarji menijo, da je Cogad Gáedel re Gallaib del "briljantne propagande, napisane v bombastičnem slogu in polne domoljubnih hiperbol". Kronika je kljub temu dragocen vir informacij o vikinški dobi na Irskem, čeprav je njena točnost vprašljiva.

Domneva se, da je v 12. stoletju krožilo več različic Cogada.Casey, 2013. Tako kot se je Cogad Gáedel re Gallaib opiral na starejše letopisne vira, je bil sam vključen v poznejše vire. Odlomki iz Cogada so bili vključeni v zgodovinsko delo Geoffreyja Keatinga iz 17. stoletja z naslovom Foras Feasa ar Éirinn. Nekateri od teh odlomkov so bili vključeni v dela Jamesa MacGeoghegana.

Struktura in glavne osebe Pripoved se začne s prihodom tiranskega Ivarja Limeriškega. Po dolgem uvodu se začne prvi del kronike, sestavljen predvsem iz letopisnega gradiva.

Munsterski del kronike obsega četrtino celotnega Cogada in tretjino same pripovedi. Glavne osebe so:

Ivar Limeriški, Mathgamain mac Cennétig, Brian Boru, Máel Muad mac Brain, poražen in ubit v bitki pri Belach Lechti, in Donnubán mac Cathail, poražen v bitki pri Cathair Cuanu.

Zgodba nato predstavi klan Dal Cais in Cennedighova sinova Mathgambhaina in Briana Boruja. Opisani sta življenji in politika obeh bratov, vključno z njunimi številnimi interakcijami s "tujci". Brianove vojaške težnje se uresničijo, ko premaga Ulaida iz Aed O'Neilla, da bi prevzel nadzor nad Ulsterjem (LXXVII). Brian Boru in njegova vojska branijo Dublin pred napadalci in jih potisnejo nazaj v morje (CX). Končno Brian Boru umre v rokah grofa Brodarja, ki ga Brian uspe smrtno raniti (CXIV).

Sklici

Viri in dodatno branje

Nic Ghiollamhaith, Aoife. "Dynastic warfare and historical writing in North Munster, 1276–1350." Cambridge Medieval Celtic Studies 2 (1981): 73–89.

Kategorija:Kronike Kategorija:Dela 12. stoletja Kategorija:Srednjeveška Irska Kategorija:Irska književnost