SS Volturno je bila oceanska linijska ladja na parni pogon, ki je prevažala potnike čez Atlantski ocean med Evropo in Severno Ameriko, zlasti izseljence, ki so odšli delat in živet v Novi svet v začetku 20. stoletja.
Oktobra 1913 je med prečkanjem severnega Atlantika na krovu izbruhnil požar, zaradi katerega je bila ladja uničena in potopljena. Enajst ladij, ki je prispelo na pomoč, je rešilo 521 potnikov in članov posadke, 135 ljudi pa je v nesreči umrlo, predvsem žensk in otrok, ki so jih neuspešno poskušali rešiti z reševalnimi čolni pred prihodom pomoči.
Opis thumb|left|SS Volturno pred enim od odhodov iz rotterdamskega pristanišča SS Volturno je po naročilu družbe Navigazione Italo-American iz Neaplja zgradilo podjetje Fairfield Shipbuilding and Engineering Company pod serijsko številko 448. Splovljena je bila 5. septembra 1906 in dokončana 6. novembra istega leta. Njen prvi lastnik je bilo podjetje Volturno Steamship Company iz Londona, delovala je pod upravo D. G. Pinkney & Co. Ltd. iz Londona. Leta 1910 je bila prodana družbi Canadian Royal Steamships Ltd. in delovala pod blagovno znamko Royal Line. Z njo je upravljalo podjetje H. W. Harding iz Londona.
Ladja je bila dolga 103,63 m in široka 13,11 na najširši točki, z 9,53 m ugreza. Za pogon sta služila dva trostopenjska parna stroja s skupno 450 nominalnimi konjskimi močmi, ki sta poganjala par propelerjev in dala potovalno hitrost .
Požar in potopitev thumb|left|Požar na SS Volturno, slika Williama Shackletona Oktobra 1913 je bila ladja na poti iz Rotterdama v New York, naložena s potniki, pretežno izseljenci, in tovorom, ki je vključeval tudi zelo vnetljive snovi. 9. oktobra 1913 ob približno 6. uri zjutraj je med nevihto v severnem Atlantiku na v tovornem prostoru blizu premca izbruhnil požar. Kmalu po tistem je del tovora eksplodiral.
Požar se je kasneje razširil na skladišča premoga in prekinil delovanje gasilskih črpalk. Posadka se je dve uri borila z ognjem, a je bil premočan, zato je kapitan Francis Inch po radiu poslal klic na pomoč. Odzvalo se je enajst ladij in se tekom tega ter naslednjega dne približalo sporočenemu položaju. Medtem je posadka vkrcavala ženske in otroke na reševalne čolne ter jih spuščala do gladine. Vsi so se v razburkanem morju bodisi prevrnili, bodisi raztreščili ob trupu ladje, tako da s prvih čolnov ni preživel nihče.
Prva je okrog poldneva prispela pod poveljstvom kapitana Jamesa Claytona Barra; ta je prevzel poveljstvo nad reševalno akcijo. Ostalih devet ladij je razporedil v »bojno linijo« in jim naročil, naj krožijo okrog goreče Volturno. Carmania, ki je bila zaradi velikosti manj okretna, je vso noč na 11. oktober osvetljevala Volturno z reflektorjem, z drugim pa prečesavala obroč reševalnih ladij, da bi preprečila trke. thumb|Goreči Volturno med reševalno akcijo Reševalne ladje so splovile svoje reševalne čolne, toda reševanje sta otežila razburkano morje in nepripravljenost potnikov, da bi skakali v mrzlo vodo. Medtem so se na Volturnu člani posadke in nekateri potniki še dalje neuspešno borili s požarom, a so vsaj uspeli preprečiti, da bi se razširil do tovornih prostorov na krmi, nad katerimi so se zbrali ostali potniki. Malo pred zoro pa je prišlo do nove močne eksplozije, verjetno kotlov. Reševalci so se zato zbali, da se bo ladja zdaj zdaj potopila.
11. oktobra zgodaj zjutraj je posadka tankerja vključila črpalke in poškropila okoliško morje z nafto, da bi umirila gladino. To in umiritev nevihte je omogočilo splovitev številnih novih reševalnih čolnov. Reševalne ladje so do 9. ure zjutraj pobrale vse in nadaljevale s potjo. Skupaj je bilo rešenih 521 potnikov in članov posadke, 135 ljudi, večinoma žensk in otrok na prvih reševalnih čolnih, pa je umrlo.
V noči na 17. oktober je nizozemski tanker naletel na še tlečo razbitino Volturna. Posadka ni vedela, kaj se je zgodilo prejšnji teden, zato so najprej poskušali priklicati morebitne preživele, zjutraj pa so videli, koliko je škode. Ker je razbitina predstavljala nevarnost za ladijski promet, je kapitan ukazal odpreti pipe za morsko vodo na njej in s tem potopil ladjo.
Reševalne ladje V reševanju potnikov Volturna so sodelovale naslednje ladje: , vodilna ladja, rešila enega moža , rešila 102 človeka SS Devonian, rešila 59 ljudi SS Grosser Kurfürst, rešila 105 ljudi , rešila 90 ljudi , rešila 40 ljudi , rešila 30 ljudi , rešila 29 ljudi , rešila 19 ljudi , rešila 46 ljudi , odzvala se je na klic na pomoč, a ni sodelovala pri reševanju , po poročanju priplula 10. oktobra, toda ni sodelovala v reševanju
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Zbirka gradiva o nesreči
Kategorija:Potniške ladje Kategorija:Ladijske razbitine v Atlantskem oceanu Kategorija:Katastrofe leta 1913