Bitka pri Znojmu (tudi bitka pri Znaimu, Znaymu) je bila dvodnevna bitka, ki se je odvila 10. in 11. julija 1809 v bližini današnjega češkega mesta Znojmo. Nasprotujoči si sili sta bili avstrijska vojska pod nadvojvodo Karlom in francoska vojska pod generalom Marmontom. Bitka se je končala neodločeno, saj sta se obe strani sporazumeli o prekinitvi napadanja. Bila je zadnja bitka med Avstrijo in Francijo v vojni Pete koalicije.
Ozadje Po porazu v bitki pri Wagramu (5./6. julija 1809) se je nadvojvoda Karel umaknil proti severu na Moravsko v upanju, da bo pregrupiral svoje poškodovane sile. Tudi francoska vojska je v bitki trpela in ni takoj začela zasledovanja. Toda dva dni po bitki je Napoleon ukazal svojim četam, naj se premaknejo proti severu, z namenom, da bi Avstrijce enkrat za vselej premagali. Francozi so Avstrijce 10. julija 1809 končno dohiteli pri Znojmu. Avstrijci so spoznali, da niso v položaju, da bi se bojevali, zato so predlagali premirje, medtem ko se je nadvojvoda Karel odpravil na mirovna pogajanja z Napoleonom.
Kljub temu pa je maršal Auguste de Marmont zavrnil spoštovanje premirja in je v boj poslal svoj XI. korpus s približno 10.000 možmi. Ker je bil Marmont v precejšnji številčni manjšini, André Masséna ni imel druge izbire, kot da ga podpre. Do 11. julija se je Massénov korpus pridružil Marmontovemu v bitki, Avstrijci pa so okrepili tudi svoje položaje okoli Znojma. Po dveh dneh brezupnih bojev, v katerih sta obe strani utrpeli podobne izgube in nobena stran ni pridobila nobene prednosti, je Napoleon končno prispel z novico o premirju in Marmontu ukazal, naj konča bitko.sličica|Nadvojvoda Karl s svojim štabom Neposredni vzrok za dvodnevno bitko pri Znojmu je bila odločitev avstrijskega vrhovnega poveljnika, nadvojvode Karla, da izvede akcijo zaledja v bližini mesta Znaim, približno 80 kilometrov severno od Dunaja, da bi svoji vojski dal čas, da varno umakne svoj prtljažni vlak proti Moravski. Marmontova združena francosko-bavarska korpusa sta bila prva od Napoleonovih čet, ki sta prispeli na bojišče ob toku reke Thaye. Ker je Marmont menil, da se sooča le z zaledjem, je svojim bavarskim četam ukazal, naj zavzamejo vas Tesswitz južno od Znojma, medtem ko so preostale njegove čete napadle vas Zuckerhandl.
Potek bitke Bavarcem je uspelo zavzeti Tesswitz, a so jih nato avstrijske okrepitve pregnale. Marmont je obnovil bavarski napad in so Tesswitz francoski vojaki ponovno zavzeli, a kmalu zatem izgubili. Vas je čez dan večkrat menjala lastnika, ta spopad pa je bil najhujši spopad, ki so ga Bavarci videli v celotni kampanji. Marmont je upal, da bo svojo konjenico usmeril za avstrijsko zadnjo stražo, a ko so dosegli visoko mesto nad Tesswitzom, so se soočili s petimi sovražnikovimi korpusi. Francoska konjenica se je bila prisiljena umakniti pred veliko enoto avstrijskih kirasirjev. sličica|500x500_pik|Potek bitke pri Znojmu, 10. julij Marmont se je spopadel s 40.000 avstrijskimi vojaki in je bil v veliki manjšini. Njegovim možem je kljub temu uspelo čez noč obdržati Tesswitz in Zuckerhandl. Nadvojvoda Karel je umaknil svoje sile v močan obrambni položaj, ki je bil nameščen tako, da je držal severni breg Thaye in Znojma. Napoleon je prispel v Tesswitz ob okoli 10.00 in kljub temu, da je s seboj pripeljal okrepitve konjenice in topništva, je menil, da so njegove sile prešibke za začetek napada. Njegov načrt je bil zato, da bi uporabil Massénov korpus, da bi čez dan obtičal o Avstrijce, in počakal na korpusa maršalov Louisa-Nicolasa Davouta in Nicolasa Oudinota, ki bi lahko prispela zgodaj dvanajstega. Masséna je sredi dopoldneva začel napad na skrajno desni strani avstrijskega položaja in hitro zavzel glavni most čez Thayo južno od Znojma. Njegove čete so zavzele dve majhni vasi in nato napredovale neposredno na Znaim. Nadvojvoda je medtem okrepil avstrijski položaj z dvema grenadirskima brigadama, ki sta napredovali med nevihto in sprva Francoze odrinili.
Posledice Francoski in avstrijski štabni častniki so se okoli 19. ure odpeljali vzdolž nasprotnih linij in oznanili premirje, kar je 12. julija 1809 privedlo do podpisa premirja. Znaim je bil zadnji dogodek vojne Pete koalicije. Strani sta 14. oktobra 1809 v palači Schönbrunn podpisali mirovno pogodbo.
Sklici
Viri
Frédéric Koch (Hrsg.): Mémoires de Masséna. Éditions Lechevalier, Paris 1848/50 (7 Bände). Jacques Marquet de Norvins: Histoire de Napoléon. Édition Wahlen, Brüssel 1829/34 (4 Bände). Jean-Jacques Pelet: Combat de Znaïm, 11 juillet 1809. Dépôt Général de Guerre, Paris 1844/69. Julius Wisnar: Die Schlacht bei Znaim im Jahre 1809. Ein Gedenkblatt den Manen der wackern Kämpfer vom 10. und 11. Juli 1809 gewidmet. Verlag Lenk, Znaim 1910 (). Friedrich von Hellwald: Der Feldzug des Jahres 1809, Carl Gerolds Sohn Verlag, Wien 1864, S. 252f (Google Buch).
Kategorija:Znojmo