Senchas Már (staroirsko za Veliko izročilo) je največja zbirka zgodnjih irskih pravnih besedil, zbrana na enem mestu nekje v 8. stoletju. Razprave so nastale v različnih časih in so jih napisali različni avtorji, čeprav nekateri menijo, da so nekateri avtorji napisali več kot eno v zirko vključeno razpravo. Zbirka je nastala nekje v severnem Midlandsu. Razprave Senchas Már so bile v kasnejših rokopisih deležne največjega števila razlag in komentarjev.

Besedilo je bilo razdeljeno v tri sklope. Število tri je bilo za Irce očitno zelo pomembno. Številni zakoni so bili združeni v skupine po tri, imenovane triade, kar se je pogosto dogajalo tudi v Walesu. Predgovor k zbirki pripisuje avtorstvo zbirke odboru devetih, ki ga je imenoval sveti Patrik z nalogo, da revidirajo irkske zakone. Odbor so setavljali trije kralji, trije škofi in trije profesorji književnosti, poezije in prava. Med slednjimi je bil glavni Dubthach. Njegova dolžnost je postala zbrati zgodovinske podatke od prve naselitve Irske do sprejema krščanske vere. V predgovoru je zapisal:

"Vse sodbe resnične narave, ki jih je izrekel Sveti Duh od prve naselitve otoka do sprejema vere in niso bile v nasprotju z Božjo besedo v pisani postavi in v Novi zavezi ter z vestjo vernikov, je bilo v zakonih brehonov potrjeno s strani Patrika ter duhovnikov in poglavarjev Irske. To je Senchas Már."

Psevdozgodovinski predgovor Psevdozgodovinski prolog ni izvirni del Senchas Már, temveč je kasnejši dodatek, ki je poskušal predstaviti zgodovinsko ozadje zbirke. Obstaja tudi izvirni uvod, ki se razlikuje od tega besedila. Psevdozgodovinski predgovor se ukvarja s spremembami v brehonskem pravu, za katere je domneval, da so se zgodile s prihodom krščanstva. Pravzaprav naj bi sveti Patrik blagoslovil usta poglavarja Ollama Irskega in legendarnega irskega pesnika Dubhthacha moccu Lughairja, ki sta nato najprej presojala umor Patrikovega učenca svetega Odrana in nato narekovala preostale zakone. Zakone, ki so bili za Boga sprejemljivi, so zapisali take, kot so bili, nesprejemljive so pa spremenili. To je navedeno tudi kot razlog, zakaj brehonsko pravo ni podpiralo smrtne kazni. Po brehonskem pravu je bila smrtna kazen v resnici mogoča v številnih primerih, vključno z opustitvijo posredovanja pri umoru ali poskusu umora. Smrtna kazen je bila zakonita tudi za vsiljivce in kriminalce, ki so kršili različne dele zakona v Heptadi XXXV v IV. zvezku.

Vsebina Seznam razprav v Senchas Már (rekonstrukcija Liam Breatnach, 2010):

[začetek prve tretjine] 1. Uvod 2. Cethairṡlicht Athgabálae 2a. Di Choimét Dligthech 3. Di Gnímaib Gíall 4. Cáin Íarraith 5. Cáin Sóerraith 6. Cáin Aicillne 7. Cáin Lánamna 8. Córus Bésgnai [začetek srednje tretjine] 9. Sechtae 10. Bretha Comaithchesa 11. Din Techtugud 12. Tosach Bésgnai 13. Recholl Breth 14. Di Astud Chirt ⁊ Dligid 15. Di Thúaslucud Rudrad 16. Fuidir-tract 17. Di Fodlaib Cenéoil Túaithe 18. Di Dligiud Raith ⁊ Somaíne la Flaith 19. Dire-tract 20. Bandire-tract 21. Bechbretha 22. Coibnes Uisci Thairidne 23. Bretha im Fuillemu Gell 24. Bretha im Gatta [začetek zadnje tretjine] 25. Dvorni traktat 26. Statusni traktak 27. Bretha for Techt Medbae 28. Bretha for Macslechtaib 29. Bretha for Catslechtaib 30. Bretha for Conslechtaib 31. Bretha Cairdi 32. Slicht Othrusa 33. Bretha Crólige 34. Bretha Déin Chécht 35. Razprava o poškodbah 36. Bretha Creidini 37. Lestrai 38. Muirbretha 39. Bésgnae Ráithe 40. Razprava o poroki in ločitvi 41. Fidbretha 42. Di Brethaib Gaire 43. Dúilchinni 44. Bretha Sén Formae 45. Córus Aithni 46. Diguin 47. Turbaid

Razprave Cethairṡlicht Athgabálae Cethairṡlicht Athgabálae (dobesedno Štiri poti rubeža) je postopek, s katerim lahko nekdo pod določenimi pogoji zaseže blago v lasti drugega. Po brehonskem pravu posameznik ne postane takoj lastnik premoženja. Živali se odpeljejo na vmesno zemljišče, kjer čakajo, da prvotni lastnik plača dolg. Če se to ne zgodi, se živali postopoma zasežejo. Razprava obravnava predvsem štiri vrste rubeža, razdeljene glede na čakalno dobo. Čakalna doba je bila očitno odvisna od okoliščin, vendar te okoliščine niso natančno določene. V drugem besedilu so informacije o drugih vidikih pravnega postopka in dolg odlomek, v katerem se avtor večkrat vpraša in nato odgovori, zakaj se traktat imenuje Cethairslicht Athgabálae.

Cáin Sóerraith in Cáin Aicillne Besedili Uredba o plemiškem fevdu in Uredba o osnovnem podložništvu obravnavata odnose med lordom in podložnikom. Razpravi urejata okoliščine vstopa v podložništvo in določata, katero blago in storitve mora dati lord v zameno za blago in storitve, ki jih je dal podložnik. Razprava daja vtis, da so bili ti odnosi na Irskem v tistem času jasno določeni, vendar ni bilo tako.

Cáin Lánamna Razprava Zakon parov ne obravnava samo predpisov za zakonsko zvezo, temveč tudi za druge zveze. Navaja deset vrst zvez, vključno s tremi vrstami formalne zakonske zveze, petimi zvezami, v katerih so spolni odnosi, vendar ni delitve premoženja ali sobivanja, zvezo zaradi posilstva in zvezo dveh oseb, ki sta duševno neprištevni. Besedilo nato obravnava skupno premoženje in njegovo delitev ob ločitvi.

Córus Bésgnai Nejasen naslov razprave Córus Bésgnai ali Córus Béscnai je bil preveden kot Urejanje discipline ali Uredba o primernem vedenju. Razprava opisuje odnos med Cerkvijo in verniki kot pogodbo. Ljudje morajo Cerkvi darovati desetino, dobrine in podobno, medtem ko mora Cerkev zagotavljati storitve, kot je krst, in to, da so njeni člani pošteni, pobožni in usposobljeni. Besedilo te razprave je bilo uporabljeno tako za prikaz vpliva Cerkve na brehonsko pravo in opozorilo na nekatere vidike, ki jih kanonski pravniki ne bi odobravali.

Sechtae Na začetku druge tretjine Senchas Már je zbirka heptad oziroma sedmih med seboj povezanih pravil, ki jih je v nekaterih primerih več kot sedem. Razprava ne obravnava ene same teme, ampak posredno pove veliko o različnih vidikih brehonskega prava. Razprava vsebuje petinšestdeset heptad. Drugje v Senchas Már jih je še več.

Bechbretha in Coibes Uisci Thairdne Čebelje sodbe in Sorodstvo pretečene vode sta razpravi, za kateri nekateri znanstveniki menijo, da ju je napisal isti avtor. Razpravi obravnavata relativno novi zadevi – medonosne čebele in vodne mline. Obe novosti sta nedavno prišli iz Evrope, zato razpravi kažeta, kako so se je brahonsko pravo prilagajalo novim pravnim izzivom. Razpravi sta zanimivi tudi zato, ker je bilo njuno izvajanje mogoče opazovati v praksi.

Slicht Othrusa, Bretha Crólige in Bretha Déin Chécht Razprave so iz zadnje tretjine zbirke. Prvi dve obravnavata skrb za bolne, tretja pa odškodnine za poškodbe. Od prve razprave se je na žalost ohranil le majhen odlomek. Te tri razprave nam dajejo večino našega znanja o pravu glede poškodb, čeprav specifične primere obravnavajo tudi druge razprave.

Sklici

Viri

Breatnach, Liam (2005). A Companion to the Corpus Iuris Hibernici. DIAS. ISBN 1855001845. Kelly, Fergus (1988). A Guide to Early Irish Law. Early Irish Law Series 3. Dublin: DIAS. ISBN 0901282952. Neil McLeod. "A True Companion to the Corpus Iuris Hibernici", Peritia 19 (2005) John Carey. "The two laws in Dubthach's judgment". Cambridge Medieval Celtic Studies 19 (1990). Kim McCone. "Dubthach maccu Lugair and a Matter of Life and Death in the Pseudohistorical Prologue to the Senchas Már". Peritia 5 (1986) Fisher, Joseph (1877). The History of Landholding in Ireland (PDF). Transactions of the Royal Historical Society, str. 228–326. doi:10.2307/3677953. JSTOR 3677953. S2CID 145423812.

Kategorija:Srednjeveško pravo Kategorija:Srednjeveška Irska Kategorija:Irska književnost Kategorija:Knjige 8. stoletja