Geografijo Indonezije zaznamujejo vulkani, ki so nastali zaradi subdukcijskih con med Evrazijsko in Indo-avstralsko ploščo. Nekateri vulkani so znani po svojih izbruhih, na primer Krakatav zaradi svojih globalnih učinkov leta 1883, kaldera jezera Toba zaradi supervulkanskega izbruha, ki se je po ocenah zgodil 74.000 let pred sedanjostjo in je bil odgovoren za šest let vulkanske zime in gora Tambora zaradi najsilovitejšega izbruha v zabeleženi zgodovini leta 1815 in posledično »leta brez poletja«.
Vulkani v Indoneziji so del alpidskega pasu in pacifiškega ognjenega obroča. 150 vnosov na spodnjem seznamu je razvrščenih v šest geografskih regij, od katerih štiri pripadajo vulkanom sistema jarkov Sundskega loka. Preostali dve skupini sta vulkana Halmahera, vključno z okoliškimi vulkanskimi otoki, ter vulkana Sulavezija in otokov Sangihe. Slednja skupina je v enem vulkanskem loku skupaj s filipinskimi vulkani.
Najbolj aktiven vulkan je Merapi na Javi. Od leta 1000 našega štetja je Kelut izbruhnil več kot 30-krat, od tega je bil največji izbruh na lestvici 5 na indeksu vulkanske eksplozivnosti (VEI), medtem ko je Merapi izbruhnil več kot 80-krat. Mednarodno združenje za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje je Merapi od leta 1995 zaradi visoke vulkanske aktivnosti imenovalo desetletni vulkan.
Od leta 2012 ima Indonezija 127 aktivnih vulkanov in približno 5 milijonov ljudi živi v nevarnih območjih. Domneva se, da bi potres in cunami 26. decembra 2004 lahko sprožila izbruhe, na primer izbruh vulkana Sinabung (ki miruje od 17. stoletja) leta 2010.
Beseda za goro v indonezijščini in mnogih regionalnih jezikih države je Gunung. Zato se gora Merapi lahko imenuje Gunung Merapi.
Obseg
Ni enotne standardne definicije vulkana. Lahko ga opredelimo kot posamezne odprtine, vulkanske zgradbe ali vulkanska polja. Notranjost starodavnih vulkanov je morda erodirala, kar je ustvarilo novo podzemno magmatsko komoro kot ločen vulkan. Številni sodobni aktivni vulkani se dvigajo kot mladi parazitski stožci iz bočnih odprtin ali v osrednjem kraterju. Nekateri vulkanski stožci so združeni v eno ime vulkana, na primer kompleks kaldere Tengger, medtem ko posamezne odprtine poimenujejo lokalni prebivalci. Status vulkana, bodisi aktivnega bodisi mirujočega, ni mogoče natančno opredeliti. Oznako vulkana določajo njegovi zgodovinski zapisi, radiokarbonsko datiranje ali geotermalna aktivnost.
Primarni vir spodnjega seznama je knjiga Volcanoes of the World, ki sta jo sestavila vulkanologa Tom Simkin in Lee Siebert, v kateri so navedeni aktivni vulkani v zadnjih 10.000 letih (holocen). Simkin in Siebert sta posebej za Indonezijo uporabila katalog aktivnih vulkanov iz serije publikacij Mednarodnega združenja za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje. Seznam Simkina in Sieberta je najpopolnejši seznam vulkanov v Indoneziji, vendar se natančnost zapisa razlikuje od regije do regije glede na sodobne dejavnosti in smrtne žrtve v nedavnih izbruhih. Dopolnilni viri za najnovejše vulkanske podatke so vzeti iz Vulkanološkega zavoda Indonezije, vladne institucije, ki je odgovorna za vulkanske dejavnosti in blaženje geoloških nevarnosti v Indoneziji in nekaterih akademskih virov.
Geografske skupine Sumatra
Geografijo Sumatre zaznamuje gorovje Bukit Barisan (dobesedno: '"vrsta hribov'). Gorovje se razteza skoraj 1700 km od severa do juga otoka in je nastalo zaradi premikanja avstralske tektonske plošče. Plošča se premika s hitrostjo konvergence 5,5 cm/leto, kar je povzročilo velike potrese na zahodni strani Sumatre, vključno s potresom na Sumatri in Andamanu leta 2004. Tektonsko premikanje ni bilo odgovorno le za potrese, temveč tudi za nastanek magmatskih komor pod otokom.
Le eden od 35 aktivnih vulkanov, Weh, je ločen od sumatranske celine. Ločitev je povzročil velik izbruh, ki je v pleistocenu napolnil nižino med Wehom in preostalim delom celine z morsko vodo. Največji vulkan na Sumatri je supervulkan Toba znotraj 100 km × 30 km velikega jezera Toba, ki je nastal po zrušitvi kaldere (pred približno 74.000 leti). Ocenjuje se, da je bil izbruh 8 stopnje na lestvici VEI, kar je najvišja stopnja za vulkanski izbruh. Najvišji vrh gorovja je gora Kerinci z nadmorsko višino 3800 m.
<onlyinclude> Ime Oblika Višina Zadnji izbruh (VEI) koordinate Weh stratovulkan {617 m Pleistocen Seulawah Agam stratovulkan 1810 m (2) Peuet Sague kompleks vulkanov 2801 m (2) Geureudong stratovulkan 2885 m Kembar ščitni vulkan 2245 m Pleistocen |}</onlyinclude> Sibayak stratovulkan 2212 m 1881 Sinabung stratovulkan 2460 m 2. marec 2021 (4) Toba supervolcano 2157 m 75000 pr. n. št. (8) Helatoba-Tarutung fumarola field 1100 m Pleistocen Imun neznan 1505 m neznan Sibualbuali stratovulkan 1819 m neznan Lubukraya stratovulkan 1862 m neznan Sorikmarapi stratovulkan 2145 m Talakmau kompleks vulkanov 2919 m neznan Sarik-Gajah vulkanska cona neznan neznan Marapi kompleks vulkanov 2885 m 2025 (delujoč) Tandikat stratovulkan 2438 m (1) Talang stratovulkan 2597 m (2) Kerinci stratovulkan 3800 m (na poti) Hutapanjang stratovulkan 2021 m neznan Sumbing stratovulkan 2507 m (2) Masurai stratovulkan 2916 m Pleistocen Kunyit stratovulkan 2151 m neznan Pendan neznan 2175 m neznan Belirang-Beriti kompleks vulkanov 1958 m neznan Bukit Daun stratovulkan 2467 m neznan Kaba stratovulkan 1952 m (1) Dempo stratovulkan 3173 m 2025 Patah neznan 2817 m neznan Bukit Lumut Balai stratovulkan 2055 m neznan Besar stratovulkan 1899 m (1) Ranau kaldera 1881 m neznan Sekincau Belirang kaldera 1719 m neznan Suoh kaldera 1000 m Hulubelu kaldera 1040 m Rajabasa stratovulkan 1281 m
Sundski preliv in Java Sundski preliv ločuje otoka Sumatra in Java, med njima pa leži vulkanski otok Krakatav. Krakatav je leta 1883 silovito izbruhnil, uničil dve tretjini otoka in pod morjem pustil veliko kaldero. To katastrofalno eksplozijo so slišali celo do otoka Rodrigues blizu Mavricija (približno 4800 kilometrov stran). Leta 1930 se je iz morja v središču kaldere dvignil nov parazitski stožec, imenovan Anak Krakatav (ali otrok Krakatava). Drugi otočki Krakatav iz izbruhov leta 1883 so znani kot Sertung, Panjang in Rakata.
Java je v primerjavi s Sumatro relativno majhen otok, vendar ima večjo koncentracijo aktivnih vulkanov. Na otoku je 45 aktivnih vulkanov, razen 20 majhnih kraterjev in stožcev v vulkanskem kompleksu Dieng ter mladih stožcev v kalderskem kompleksu Tengger. Nekateri vulkani so na spodnjem seznamu združeni zaradi svoje bližine. Merapi, Semeru in Kelud so najbolj aktivni vulkani na Javi. Semeru neprekinjeno izbruha od leta 1967. Merapi je od leta 1995 imenovan za enega od vulkanov desetletja. Ijen ima edinstveno barvito kaldersko jezero, ki je izjemno kisli naravni rezervoar (pH < 0,3). Na Ijenu poteka rudarjenje žvepla, kjer rudarji ročno zbirajo visoko koncentrirane žveplove kamnine.
Ime Oblika Višina Zadnji izbruh (VEI) Koordinate Krakatav kaldera 813 m 2023 Pulosari stratovulkan 1346 m neznan Gunung Karang stratovulkan 1778 m neznan Mount Salak stratovulkan 2211 m (2) Kiaraberes-Gagak stratovulkan 1511 m (1) Perbakti stratovulkan 1699 m neznan Kendeng stratovulkan 1732 m Pleistocen Gede stratovulkan 2962 m (2) Mount Pangrango stratovulkano 3026 m neznan Mount Patuha stratovulkan 2434 m neznan Wayang-Windu lavna kupola 2182 m neznan Mount Malabar stratovulkan 2343 m neznan Tangkuban Perahu stratovulkan 2084 m (1) Mount Papandayan stratovulkan 2665 m (2) Mount Kendang stratovulkan 2608 m neznan Kamojang stratovulkan 1730 m Pleistocen Mount Guntur kompleks vulkanov 2249 m (2) Mount Tampomas stratovulkan 1684 m neznan Galunggung stratovulkan 2168 m (1) Talagabodas stratovulkan 2201 m neznan Krater Karaha fumarola 1155 m neznan Mount Ciremai stratovulkano 3078 m Mount Slamet stratovulkan 3432 m vulkanski kompleks Dieng kompleks vulkanov 2565 m 2025 Mount Sundoro stratovulkan 3136 m (2) Mount Sumbing stratovulkan 3371 m (?) Mount Ungaran stratovulkan 2050 m neznan Mount Telomoyo stratovulkan 1894 m neznan Merbabu stratovulkan 3145 m (2) Merapi stratovulkan 2968 m Mount Muria stratovulkan 1625 m ± 30 let Mount Lawu stratovulkan 3265 m (1) Mount Wilis stratovulkan 2563 m neznan Kelud stratovulkan 1731 m (4) Mount Kawi–Butak stratovulkan 2651 m neznan Arjuno–Welirang stratovulkan 3339 m (0) Mount Penanggungan stratovulkan 1653 m neznan Malang Plain maar 680 m neznan Semeru stratovulkan 3676 m 2025 (delujoč) Bromo stratovulkan 2329 m 2023 Lamongan stratovulkan 1651 m (2) Lurus kompleks vulkanov 539 m neznan Iyang-Argapura kompleks vulkanov 3088 m neznan Raung stratovulkan 3332 m 2025 (-) Ijen stratovulkan 2799 m (1) Baluran stratovulkan 1247 m neznan
Note: Višina Krakatava je Rakata, ne aktivnega Anak Krakatava
Mali Sundski otoki Mali Sundski otoki so majhen arhipelag, ki ga od zahoda proti vzhodu sestavljajo otoki Bali, Lombok, Sumbava, Flores, Sumba in Timor; vsi so na robu avstralske celinske police. Vulkani na tem območju nastanejo zaradi oceanske skorje in premikanja same police. Nekateri vulkani v celoti tvorijo otok, na primer otok Sangeang Api. Vulkan Tambora na otoku Sumbava je izbruhnil 5. aprila 1815 z magnitudo 7 na lestvici VEI in velja za najsilovitejši izbruh v zabeleženi zgodovini.
Ime Otok Oblika Višina Zadnji izbruh (VEI) koordinate Mount Merbuk Bali neznan 1386 m neznan Bratan (vulkan) Bali kaldera 2276 m neznan Mount Batur Bali kaldera 1717 m 2000 (1) Mount Agung Bali stratovulkan 3031 m 2019 (3) Samalas Lombok stratovulkan 2867 m (7) Rinjani Lombok stratovulkan 3726 m 2016 (2) Tambora Sumbava stratovulkan 2722 m ± 20 years (0) Sangeang Api Sangeang kompleks vulkanov 1949 m 2019 Wai Sano Flores kaldera 903 m neznan Poco Leok Flores neznan 1675 m neznan Ranakah Flores lavna kupola 2100 m (1) Inierie Flores stratovulkan 2245 m Inielika Flores kompleks vulkanov 1559 m (2) Ebulobo Flores stratovulkan 2124 m (2) Iya Flores stratovulkan 637 m (3) Mount Sukaria Flores kaldera 1500 m neznan Ndete Napu Flores fumarole 750 m neznan Kelimutu Flores Kompleks vulkanov 1639 m (1) Paluweh Palu'e stratovulkan 875 m (1) Mount Egon Flores stratovulkan 1703 m 2008 Ilimuda Flores stratovilkan 1100 m neznan Lewotobi Flores stratovilkan 1703 m 2025 (delujoč) (3) Leroboleng Flores kompleks vulkanov 1117 m (3) Riang Kotang Flores fumarole 200 m neznan Iliboleng otok Adonara stratovulkan 1659 m (1) Lewotolo Lembata stratovulkan 1423 m 2025 (delujoč) Ililabalekan Lembata stratovulkan 1018 m neznan Iliwerung Lembata kompleks vulkanov 1018 m 29. november 2021 Batu Tara otok Komba stratovulkan 748 m 2007–2015 (2) Sirung otok Pantar Kompleks vulkanov 862 m 2021 Yersey – Podmorski vulkan -3800 m neznan
Bandsko morje Bandsko morje na jugu Moluškega arhipelaga vključuje majhno skupino otokov. Tri glavne tektonske plošče pod morjem, Evrazijska plošča, Pacifiška plošča in Indo-avstralska plošča, se zbližujejo že od mezozoika. Vulkani v Bandskem morju so večinoma otoki, nekateri pa so tudi podmorski vulkani. Ime Oblika Višina Zadnji izbruh (VEI) koordinate Kitajski cesar (vulkan) podmorski vulkan -2850 m neznan Nieuwerkerk (vulkan) podmorski vulkan -2285 m neznan Gunungapi Wetar stratovulkan 282 m (3) Mount Wurlali stratovulkan 868 m (2) Mount Teonn stratovulkan 655 m (2) Mount Nila stratovulkan 781 m (1) Mount Serua stratovulkan 641 m (2) Mount Manuk stratovulkan 282 m neznan Banda Api kaldera 640 m (3)
Otoka Sulavezi in Sangihe Otok Sulavezi (prej znan kot Celebes) sestavljajo štirje polotoki. Osrednji del je visokogorsko območje, vendar večinoma nevulkansko. Aktivni vulkani so na severnem polotoku in se neprekinjeno raztezajo proti severu do otokov Sangihe. Otoki Sangihe označujejo mejo s Filipini.