LXVI. Kurentovanje "Kurentova hiša" zraven gledališča(zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno) Osnovni podatki Datum: 7.–17 februar 2026 Kraj: Ptuj, Slovenija Organizator: Javni zavod Ptuj 19. princ karnevala: Glavni etnografski lik: Kurent (Korant) Skupni obisk: 100.000 ljudi Častni pokrovitelj(obisk odpovedan zaradi višje sile) Robert Golob(slovenski premier) Otvoritvena etnografska povorka 7. februar (obisk) : 15.000 ljudi Mednarodna karnevalska povorka 15. februar (obisk) : 40.000 ljudi Rekord (2011): 65.000 ljudi Nagrajene karnevalske skupine 1. nagrada: »Perujci« 2. nagrada: »Wonderland« 3. nagrada: »Afrika«
Kurentovanje 2026 je prihajajoči šestinšestdeseti uradni ptujski karneval, med 7. in 17 februarjem, z enajstdnevnim dogajanjem, organiziral pa ga bo Javni zavod Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj.
Gre za enega najbolj prepoznavnih in mednarodno uveljavljenih karnevalov v Evropi, pa tudi širše. Od leta 2017 je Kurentovo obredje vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vsakoletni vrhunec je Mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo, z povprečno 50.000 obiskovalci.
Letos bo Kurentovanje deležno kar nekaj sprememb v svoji programski shemi. Obarjada se terminsko iz predpustne sobote seli na pustno soboto (na novo lokacijo), nočni spektakel se po dveh letih iz pustne sobote vrača nazaj na pustni petek. Kurentova tržnica pa bo na Glavnem in Novem trgu.
V 11 dneh se je na vseh dogodkih zbralo več kot 100.000 obiskovalcev in okrog 8.500 nastopajočih. Na mednarodni karnevalski povorki, ki je trajala kar 4 ure, je nastopilo skupaj rekordnih 3.720 mask.
Častni pokrovitelj Robert Golob in predsednik slovenske vlade je svoj obisk zaradi sile v zadnjem hipu odpovedal, sta pa prišla Matjaž Han (za gospodarstvo) in Matej Arčon (za Slovenci po svetu).
Dogodek je razdeljen na 2 ločena dela: karnevalsko/etnografski prikaz in komercialni program.
20. princ karnevala, Jakob Volovšek, kapetan destrniški, bo prevzel nov dveletni mandat.
Spored kurentovanja Vsak večer med 7. in 17 februarjem bodo ob 18. uri v mestu nastopali tudi kurenti (koranti).
Uvod v pustni čas OdDogodekDanObisk200125. kurentov (korantov) skokPolnočno obredje ob ognju na Zokijevi domačiji v Budini (Svečnica – 2. na 3. februar) +600 kurentov
Glavni tradicionalni dogodki OdDogodekDanObiskEtnografski in karnevalski sprevodi199829. otvoritvena etnografska povorkapredpustna sobota (7.2.) 15.000 201710. dan kurentovih (korantovih) skupin pustna sreda (11.2.) 3.000 201511. nočni spektakelpustni petek (13.2.) več tisoč 13. pustni korzopustna sobota (14.2.) več tisoč 2013196066. mednarodna karnevalska povorkapustna nedelja (15.2.) 40.000 14. povorka otrok iz vrtcevpustni ponedeljek (16.2.) več tisoč 66. pokop pustapustni torek (17.2.) več tisoč
Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov DatumLikiDanV starem mestnem jedru vsak dan ob 18. uri(na pustno soboto izjemoma ob 12.30)8.2.Pokači, Rusa, Kurenti in Korantipredpustna nedelja 9.2.Orači, Baba deda nosi, Kurenti in Korantipredpustni ponedeljek 10.2.Cigani, Kurenti in Korantipredpustni torek 12.2.Kopjaši, Piceki, Vile, Tlačani, Medvedi, Kurenti in Korantipustni četrtek 13.2.Jürek in rabolj, Ploharji, Kurenti in Korantipustni petek 14.2.Kurenti in Korantipustna sobota 16.2.Kurenti in Korantipustni ponedeljek
Spremljevalni program OdDobrodelni kuharski dogodekDanObisk200621. Lions Obarjadapustna sobota (14.2.) več tisoč (rekord) OdVečnamenski dogodekDanObisk20252. Kurentova tržnicapustna sobota (14.2.) pustna nedelja (15.2.) pustni torek (17.2.) več tisoč več tisoč več tisoč OdSlikarstvoDan200918. Ex temporeLikovna kolonijapredpustna sobota (7.2.) Otvoritev razstavepustna sobota (14.2.) OdŠtudentski dogodekDan200026. Kurentanc(Arena Campus Sava Ptuj)pustni petek (13.2.)
Pustni plesi na pustno soboto (14.2.) Na Ptuju obujajo tradicijo nekoč zelo priljubljenih pustnih plesov v hotelih in diskotekah (sploh v 1970ih, 1980ih in 1990ih). UraDogodekLokacijaVstopninaob 19. uriPrimusov ptujski valentinov pustni ples(pustni kostum izbran po svojem okusu) Grand Hotel Primus68 evrovob 19. uri"Gala" valentinov pustni ples z večerjo(večer zabave in elegance v čarobnem ambientu)Dominikanski samostan60 evrovob 21. uriPustni disko žur & Laganini(brezplačni disko žur za stare in mlade)Stara steklarskabrezplačno
Glavni dogodki
25. Kurentov skok (2.2.–3.2) Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.
Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, bolj točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Takrat na prvem kurentovem skoku se je zbralo 360 kurentov, največ doslej pa kar 850 kurentov. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom. Za ta dogodek pa je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha in maske, le zvonce, ježevke in gamaše. Letos pa se je zbralo več kot lani, vsega skupaj preko 600 kurentov.
29. Otvoritvena etnografska povorka (7.2.) Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka in uvod v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg domačih likov iz širšega ptujskega območja kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.
7. februarja 2026, ob 11. uri, je potekala 29. zapored, obiskalo jo je 15,000 ljudi. Oblast je "prevzel" novi 20. princ karnevala, Jakob Volovšek. Nastopilo je skupaj 2.456 udeležencev iz 81 skupin in društev; od tega 1.112 kurentov (iz 39 skupin); iz ostalih koncev Slovenije je prišlo 11 etnografskih skupin in društev z 265 udeleženci iz Ptuja in okolice pa 28 skupin (1.007 udeležencev) in 3 tuje skupine iz Hrvaške (72 udeležencev).
1. Pihalni orkester Ptuj 2. Princ karnevala (Jakob Volovšek, kapetan destrniški) 3. Kurenti in koranti 4. Pokači (Tržec, Pobrežje, Župečja vas) 5. Kopjaši (Markovci) 6. Vile (Markovci) 7. Piceki (KUD Baron Muretinci) 8. Orači ( Mali Okič, Podlehnik, Lancova vas, Okič) 9. Jürek in Rabolj (Dolena) 10. Medvedi (Nagošejnci) 11. Cirkovški ploharji (Cirkovce) 12. Pobreški plesači (Pobrežje) 13. Baba deda nosi (Soviče-Dravci) 14. Orači ( Markovci, Skorba, Leskovec, Kicar) 15. Rudarji in Lintvorti (Sodinci) 16. Tlačani (Spuhlja)
17. Prinčevi trgovci (Spuhlja) 18. Cigani (TED Lükari in ED Cigani Dornava) 19. Šjme Vrbovo (Ilirska Bistrica) 20. Pustarji (Grgarske Ravne) 21. Liški pustje (Kanal ob Soči) 22. Sevski potecini (Selšček) 23. Obrški prutarji (Dobova) 24. Butalci in coprnice (Cerknica) 25. Koši Šoštanjski (Šoštanj) 26. Pust Mozirski (Mozirje) 26. Krampusi Ankestein (Cirkulane) 28. Coprnice izpod Resenika (Žetale) 29. Kungoški parklji (Kungota) 30. Baranjske buše (Draž) 31. Brežanski zvončari (Matulji) 32. Srakarski zvončari (Sračinec)
STATISTIKA OTVORITVENE ETNOGRAFSKE POVORKE; 2.465 udeležencev (iz 81 skupin in društev skupaj) 1.112 udeležencev (iz 39 skupin in društev kurentov in korantov) 1.007 udeležencev (iz 28 etnografskih skupin in društev iz Ptuja in okolice) 265 udeležencev (iz 11 etnografskih skupin in društev iz ostalih krajev v Sloveniji) 72 udeležencev (iz 3 tujih etnografskih skupin iz Hrvaške)
10. Dan kurentovih skupin (11.2.) Dan kurentovih (korantovih) skupin poteka od 2017, na pustno sredo, v organizaciji Zveze društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. In tretji najbolj obiskan dogodek, takoj za mednarodno in etnografsko povorko.
Potem ko je lani dogodek zaradi dežja odpadel so se letos spet zbralo od 730 do 800 kurentov iz 33 društev pred več kot 3.000 obiskovalci.
11. Nočni spektakel (13.2.) Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos ponovno na pustni petek, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...
Po prikazu etnografskih likov in ognjenem šovu Arbakadarbe, so po 19. uri pred tisočimi obiskovalci kot vrhunec večera nastopili še krampusi.
21. Lions Obarjada (14.2.) Od 2006 se na predpustno soboto, na pobudo Slavka Visenjaka iz Perutnine Ptuj, istočasno z otvoritveno etnografsko povorko na Novem trgu (prej na dvorišču Ptujske kleti, Minoritskega samostana in Mestne tržnice) odvija dobrodelna piščančja "Obarjada", kjer vsako leto kuhajo obaro, ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar gre v dobrodelne namene, prvotno namenjen slepim in slabovidnim.
Letos dobrodelni Lions dogodek je prvič organiziran v novem terminu, iz tradicionalne otvoritvene predpustne sobote so ga prestavili na pustno soboto in sicer na novi lokacijo. Zaradi velikih prostorskih omejitev in izjemnega obiska v prejšnjih letih se je iz zadnje lokacije na Novem trgu (pred blagovnico) preselil na največje prizorišče v starem jedru, in sicer na Glavni trg (mestno tržnico), največje prizorišče v starem mestnem jedru. Dogodek so podprle številne znane osebnosti, ki so tam prisostvovale in to so bili Dejan Zavec, Kristijan Čeh, Tadej Toš, Robert Roškar, Damjan Murko in Sašo Dobnik.
Pomerilo se je 22 ekip iz Podravja, Pomurja, Osrednje Slovenije ter ena gostujoča ekipa s Hrvaške. Zmagala je Perutnina Ptuj d. o. o.; drugo mesto je osvojil DC Dominko Center d. o. o. in tretje mesto za Reseda d. o. o.. Prvič v zgodovini Obarjade pa je dogodek spremljalo tudi glasbeno dogajanje, ki so ga popestrili Natalija Verboten, Alfi Nipič in Ansambel Galama. Skupaj so zbrali 46.615€, od tega na dan dogodka 27.865€.
13. Sobotni pustni korzo (14.2.) Sobotni (predtem mestni) pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo Rimljani, srednjeveški trgovci in meščani v pustnih opravah.
66. Mednarodna karnevalska povorka (15.2.) Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej pa nastopa po več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu. V letu 2011 pa se je na glavni mednarodni nedeljski povorki zbralo kar 65.000 ljudi, absolutni rekord, ki še do danes ni bil presežen.
15. februarja, na pustno nedeljo, se je izjemno dolga, skoraj štiri ure trajajoče povorka, začela ob 13. uri pri gasilskem domu Ptuj (na Potrčevi) in se je zaključila šele okrog 17. ure (običajno ob 16. uri) pri MIheličevi galeriji. V izjemno množični povorki, ki jo je v sončnem, a razmeroma hladnem vremenu obiskalo več kot 40.000 ljudi, je sodelovalo rekordnih 3.720 udeležencev iz 84 skupin. Predviden je bil tudi množičen prelet zračnih balonov, a to zaradi premočnega vetra ni bilo možno. Častni pokrovitelj Robert Golob, predsednik vlade, je svoj obisk zaradi višje sile odpovedal.
ETNOGRAFSKI DEL; 1. Pihalni orkester Ptuj 2. Princ karnevala (Jakob Volovšek, kapetan Destrniški) 3. Kurenti in koranti Prinčevi trgovci 4. Pokači (Tržec) 5. Kopjaši (Markovci) 6. Vile (Markovci)