Pura Taman Ayun () je kompleks balijskega templja in vrta v okrožju (kecamatan) Mengwi, v regentstvu Badung na Baliju v Indoneziji. Njegovi vodni elementi so sestavni del lokalnega sistema subak.
Lokacija Tempelj stoji sredi mesta Mengwi, 19 km severno od Denpasarja.
Opis Taman Ayung, kar pomeni 'lep vrt', je drugi največji tempelj na Baliju. Celoten kompleks obsega 6,9 hektarja, pravokoten kos zemlje, usmerjen v smeri sever-jug in obdan z veliko vodno površino na zahodu, jugu in vzhodu. Do njega se dostopa preko mostu na južni strani.
Ima tri dele, ki so skupni svetim templjem: zunanje dvorišče (jabaan ali Nista Mandala), srednje dvorišče (jaba tengah ali Madia Mandala) in notranje svetišče (jeroan ali jaba jero ali Utama Mandala). Vsako dvorišče je od drugih ločeno s candi bentarjem ali razcepljenimi vrati. Notranje svetišče, rezervirano za vernike, ima najvišje konstrukcije; njegova svetišča imajo različne višine, od dveh do enajstih stopenj. Tukaj častijo hindujske bogove in prednike dinastije Mengwi.
Vodni tempelj, sistem subak in svetovna dediščina Voda je velik del njegove zasnove in tisto, zaradi česar je tempelj Taman Ayun edinstven, tako v estetiki kot kot bistveni del lokalnega namakalnega sistema ali subaka. Celoten kompleks obdaja velika vodna površina, kot ogromen jarek. Tudi notranje svetišče je obdano z manjšim jarkom. Obstaja več ribnikov, bazenov in fontan.
6. julija 2012 je Pura Taman Ayun postal del svetovne dediščine kot eno od petih območij, ki jih je UNESCO opredelil v kulturni krajini Subak na Baliju. Natančno ime tega globalnega območja je Kulturna krajina province Bali: sistem Subak kot manifestacija filozofije Tri Hita Karana. Taman Ayun obsega 6,9 hektarja površine kompleksa, vključno z velikim zunanjim jarkom; ki mu dodaja varovalni pas 51,3 hektarja. Voda iz templja naj bi napajala tri subake v regentstvu Badung.
Zgodovina Taman Ayun je bil zgrajen leta 1634 n. št. (leto 1556 po koledarju çaka) s strani kralja Mengwija Gustija Agung Putuja (znanega tudi kot Cokorda Sakti Blambangan) kot družinski tempelj (pura kawiten) v čast duhov svojih prednikov. Skozi stoletja je bil večkrat obnovljen in prenovljen. Po besedah Henka Schulteja Nordholta ga je leta 1750 prenovil arhitekt Hobin Ho. Cited in Indrana Tjahjono and Mas Soepranoto (2010). Kongco Tan Hu Cin Jin. Banyuwangi, p. 12. Zadnja večja prenova je bila leta 1937.
Mediji in drugi Vrt templja je bil predstavljen v televizijski oddaji Okoli sveta v 80 vrtovih.
V enem krilu kompleksa sta umetniška galerija in gledališče, ki prikazuje zgodovino templja, kot jo je pripovedovala kraljeva družina Mengwi. Ta stavba je z zunanjim dvoriščem povezana z vantilanom, odprtim paviljonom, ki je bil prvotno uporabljen za petelinje boje, zdaj pa služi kot gostilna za srečanja in glasbene nastope.
Majhen muzej Ogoh Ogoh je v ulici Jl. Ayodya, le nekaj metrov od jugozahodnega vogala tempeljskega kompleksa. Zbira nekaj figur ogoh ogoh, upodobitev demonov, ki se uporabljajo na paradi Ngrupuk, dan pred praznikom Nyepi.
Nekaj korakov stran od njega, v ulici Jl. Wasista, je muzej Yadnya, tik pred tempeljskim kompleksom in prav tako blizu jugozahodnega vogala. Razstavlja replike balijskih hindujskih obredov.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Bali Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indoneziji Kategorija:Templji v Indoneziji Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1634