Narodni park Bogani Nani Wartabone je 2871 km² velik narodni park na polotoku Minahassa na otoku Sulavezi v Indoneziji. Prej znan kot narodni park Dumoga Bone, je bil ustanovljen leta 1991 in preimenovan v čast Naniju Wartaboneju, lokalnemu borcu upora, ki je med drugo svetovno vojno pregnal Japonce iz Gorontala. Društvo za ohranjanje prostoživečih živali je park opredelilo kot najpomembnejše območje za ohranjanje prostoživečih živali SulavezijaPartnership Council of Bogani Nani Wartabone National Park. wcs.org in je dom številnih vrst, endemičnih za Sulavezi.
Rastlinstvo in živalstvo Pogoste rastlinske vrste v parku so Piper aduncum, Trema orientalis, vrste Macaranga in različne orhideje. Med ogrožene rastline v parku spadajo palma matayangan (Pholidocarpus ihur), ebenovina Diospyros celebica, Intsia spp., Arcangelisia flava in slonova noga (Amorphophallus companulatus).Ministry of Forestry of Indonesia: "Bogani Nani Wartabone National Park" , retrieved 5 December 2013
V parku je bilo zabeleženih 24 vrst sesalcev, 11 vrst plazilcev in 125 vrst ptic. Med njimi sta ogrožena anoa in sova Ninox ios, ki je bila znanstveno opisana šele leta 1999 na podlagi primerka, zbranega v parku.
Med večjimi živalmi v parku so babirusaMacdonald, A.A., Burton, J. & Leus, K. 2008. . In: IUCN 2009. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2009.1. in sulaweški bradavičasti prašič (Sus celebensis).Macdonald, A.A., Burton, J. & Leus, K. 2008. . In: IUCN 2009. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2009.1.
Gnezdenje maleojev Maleo (Macrocephalon maleo) je endemična žival na otoku in je maskota parka. V tem parku so uspešno vzrejali ptice maleo, do februarja 2012 pa je bilo v njihov habitat izpuščenih približno 3300 ptic. Kamp Hungoyono v Bone Bolangu je največji habitat ptic maleo, kjer imajo naravovarstveniki 4 gnezdišča. Ptice običajno za vzrejo potrebujejo geotermalni vroč pesek, tako kot v kampu Hungoyono.
Okoljske težave Lokalne skupnosti pogosto uporabljajo območje narodnega parka Bogani Nani Wartabone za različne namene. Čistijo zemljišča za kmetijstvo, naselja in preusmeritev kmetovanja. Poleg tega se na območju pogosto dogajajo prekomerna sečnja, kraje rastlinskih in živalskih vrst ter rudarjenje. Posledično se je preostalo nedotaknjeno območje narodnega parka Bogani Nani Wartabone zmanjšalo s 300.000 hektarjev na 287.115 hektarjev. Okoljske težave, ki jih povzroča uničevanje gozdov, vključujejo zmanjšanje kakovosti čiste vode v porečjih rek Bolango in Limboto. Drug vpliv je izsušitev jezera Limboto.
Sklici
Zunanje povezave Bogani Nani Wartabone National Park Sulawesi national park last refuge for threatened wildlife WorldTwitch – Australasia Bird News
Kategorija:Narodni parki Indonezije Kategorija:Sulavezi Kategorija:Ustanovitve leta 1991