Niko Klanjšček, slovenski tehnik, kulturni delavec, * 6. september 1951, Števerjan.
Življenje in delo Niko Klanjšček se je rodil v Števerjanu v številni slovenski družini (bil je prvi izmed sedmih bratov in sestra), a ko je bil star le dve leti, se je družina selila s trebuhom za kruhom po Furlaniji, leta 1959 dokončno v Gorico. Oče je bil Efrem, delavec, mati Jožica (rojena Terčič), šolska pomočnica. V Gorici je opravil obvezno šolanje v slovenskem jeziku, nato je obiskoval 1. razred slovenske klasične gimnazije, a se je že naslednje leto vpisal na italijanski tehnični zavod Galileo Galilei (saj ni bilo tehnične smeri v slovenskem učnem jeziku v Gorici), kjer je maturiral leta 1971, po maturi se je zaposlil v goriški bolnišnici kot tehnik. Nato je služboval kot tehnik v kabinetu fizike in kemije na nekdanjem slovenskem učiteljišču v Gorici, ki se je po italijanski šolski reformi preimenovalo v pedagoški licej Simon Gregorčič, kasneje se je ta višja šola združila s klasično gimnazijo Primož Trubar, tako da je do upokojitve v šolskem letu 2010 delal kot tehnik na vseh teh šolah.
Niko Klanjšček je bil že od srednješolskih let vsestransko aktiven v kulturnem in prosvetnem življenju na Goriškem. Že leta 1964 je bil med promotorji in ustanovitelji slovenske skavtske organizacije SGS (Slovenski Goriški Skavti). Željo, da bi postal skavt, je kot otrok izrazil v pismu, ki ga je poslal na otroško revijo Pastirček. Gospod Kazimir Humar si je na Goriškem zelo prizadeval, da bi organiziral slovensko mladino po skavtskih načelih, tako je tudi Niko Klanjšček postal dolgoletni aktivni član SGS (s skavtskim imenom Iznajdljivi kragulj), ki se je kasneje združila v Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Pomagal je pri izdajanju goriškega skavskega glasila Planika in pri organizaciji skavtskega življenja in taborov, tudi skavtinj, ki so nastale kasneje. Pri skavtih je leta 1968 s prijatelji ustanovil ansambel MiNiPe, ime je po začetnih črkah imen članov (sam Niko, Mirko in Peter Špacapan), ki je več let nastopal na goriških prireditvah, tudi izven skavtskih krogov. Leta 1975 je postal stalni član ansambla Lojzeta Hledeta, pri katerem je že od leta 1970 igral bas kitaro, od svojega stalnega sodelovanja pa bariton. Z ansamblom so ogromno nastopali na Goriškem, a tudi v Sloveniji, predvsem na poletnih prireditvah, narodno-zabavno glasbo so ponesli h koroškim Slovencem v Avstriji in izseljencem po Evropi, nastopali so tudi v Parizu in Belgiji v veselje tamkajšnjih slovenskih priseljencev. Najdaljši in najpomembnejši nastop ansambla pa je bil aprila leta 1979 v Združenih državah Amerike pri ameriških Slovencih, ki ga je organizirala Zveza slovenske katoliške prosvete. Niko Klanjšček je leta 1970 sodeloval pri ustanovitvi izredno upešnega Festivala narodno zabavne glasbe Števerjan in je od prve izvedbe (zdaj več kot 50 let) sodeloval na njem kot tonski tehnik; vse festivale je tudi zvočno posnel. Mnogo let je pel v pevski skupini Števerjan, ki se je leta 1988 osnovala v okviru ansambla Lojzeta Hlede pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona.
Niko Klanjšček je že od mladih nog rad prepeval, saj sta ga spodbujala starša, tudi sama zborovska pevca. Kot odrasel je začel peti v Moškem PZ Mirko Filej, nato se je pridružil MePZ Lojze Bratuž, ki ga je takrat vodil dirigent in skladatelj prof. Stanko Jericijo, kasneje mnogi drugi pevovodje. Tudi s pevskimi zbori se je odpravljal na razna gostovanja po Sloveniji in širše po Evropi, udeležil se je tudi raznih tekmovanj in pevskih revij. Pri MePZ Lojze Bratuž je bil več let odbornik, od leta 1990 tudi predsednik zbora, kasneje pa v nadzornem odboru.
Niko Klanjšček je član edine slovenske politične stranke v Italiji SSk - Slovenske skupnosti. S to stranko je bil večkrat izvoljen v rajonskih svetih mesta Gorica Sv. Rok - Sv. Ana in Svetogorska četrt - Placuta. Bil je tudi član goriške mestne sekcije in goriškega Pokrajinskega sveta stranke SSk.https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2022/05/Niko-Klanjscek.pdf
Niko Klanjšček je bil tudi med pobudniki, da imajo na goriški nadškofijski radijski postaji tudi programe v slovenščini, kar se je začelo 5. decembra 1977 in še traja. Tedaj se je ta privatna radijska postaja še imenovala Ljudski radio (Radio popolare), do leta 2000, ko so frekvence prodali videmski radijski postaji Radio Spazio 103, s katero sodelujejo še zdaj. Pri teh slovenskih programih je bil Niko Klanjšček od vsega začetka tehnik, odgovoren za glasbo in tudi vodja zelo priljubljenih oddaj.
Leta 2017 je prejel priznanje Kazimir Humar za svoje neprecenljivo nesebično delo v prid Slovencem v Italiji.
Sklici
Kategorija:Slovenski kulturni delavci Kategorija:Slovenski skavti Kategorija:Goriški Slovenci