Osamljenost je neprijeten čustveni odziv na občuteno ali dejansko osamitev. Osamljenost opisujejo kot socialno bolečino, psihološki mehanizem, ki posameznike motivira, da iščejo socialne vezi. To stanje se pogosto povezuje z občutenim pomanjkanjem čustvene povezanosti in intimnosti. Osamljenost se prekriva s samostjo, vendar se kljub temu razlikuje od nje. Samost je preprosto stanje ločenosti od drugih; vendar se vsi posamezniki, ki izkušajo samost, ne počutijo osamljeni. Osamljenost kot subjektivno čustvo lahko občutimo celo v prisotnosti drugih.
Vzroki osamljenosti so različni. Lahko gre za posledico sistemskih problemov, dednosti, kulturnih dejavnikov, pomanjkanja pomembnih odnosov, težke izgube, čezmernega zanašanja na pasivne tehnologije (v 21. stoletju zlasti internet) in samopotrjujoč se način mišljenja. Raziskave so pokazale, da je osamljenost v družbi splošno razširjena, tudi pri poročenih ljudeh z drugimi močnimi razmerji in uspešnimi karierami. V svojem življenju občuti osamljenost večina ljudi, nekateri pa jo občutijo pogosteje.
Osamljenost je najpogostejša pri mladih. Po raziskavi BBC Loneliness Experiment priznava, da se počutijo osamljeno, 40 % ljudi v starostni skupini od 16 do 24 let, po 75. letu pa se počuti osamljeno 27 % ljudi.
Posledice osamljenosti so prav tako različne. Prehodna osamljenost (osamljenost, ki obstaja kratek čas) je povezana s pozitivnimi posledicami, vključno s krepitvijo razmerij.Včasih imenovano »motiv reafiliacije«, glej npr. Loneliness across the life span Kronična osamljenost (osamljenost, ki traja dolgo časa) je na splošno povezana z negativnimi posledicami, vključno z debelostjo, motnjo uporabe substanc, tveganjem za depresijo, boleznimi srca in ožilja, tveganjem za visok krvni tlak in visokim holesterolom. Kronična osamljenost se povezuje tudi s povečanim tveganjem za smrt in samomorilnimi mislimi.
Medicinsko zdravljenje osamljenosti vključuje začetek terapije in jemanje antidepresivov. Socialno lajšanje osamljenosti na splošno vključuje več odnosov z drugimi, kot so skupinske dejavnosti (npr. telovadba ali verske dejavnosti), ponovno povezovanje z nekdanjimi prijatelji ali sodelavci, skrb za domače živali in močnejše povezovanje s skupnostjo.
Osamljenost je že dolgo tema literature in jo opisuje že Ep o Gilgamešu. Akademska obravnava osamljenosti pa se je razmahnila šele v zadnjih desetletjih. V 21. stoletju nekateri akademiki in strokovnjaki, npr. Vivek Murthy, nekdanji ameriški generalni kirurg, trdijo, da je osamljenost postala epidemična.
Sklici
Kategorija:Čustvovanje Kategorija:Socialna problematika