Neža Repar, znana tudi kot Štučkova Neža, slovenska pletilja slame, slamnikarica in ljudska pevka, * 12. januar 1869, Brdo, Domžale, † 31. oktober 1938, Goričica pri Ihanu.
Otroštvo Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v Brdu pri Domžalah. Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar. Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje. Kot mnogi ljudje iz okolice Domžal tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.
Delo Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit. Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov). Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo. Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov. Šestindvajsetletna je rodila hčerko. Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih Goričic pri Ihanu, s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila. S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah. Tam sta z možem deset let živela kot gostača. V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove. Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi. Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka. Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila. Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku". Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu. Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.
Srečanje z Antonom Breznikom Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik.
Srečanje s Francem Kramarjem Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27
Poznejše življenje in smrt Po nastanku Radia Ljubljana leta 1928 je za radio zapela več pesmi. Posnetke hrani radiotelevizija. Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu. Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.
Sklici
Opombe
Kategorija:Rojeni leta 1869 Kategorija:Umrli leta 1938 Kategorija:Slovenski obrtniki Kategorija:Slovenski ljudski pevci