Tržaški pomorski klub Sirena je slovensko pomorsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1924 v Trstu, točneje v Barkovljah.
Zgodovina pomorskega kluba Slovenski pomorski klub se je najprej imenoval Tržaški Veslarski Klub Sirena, nastal je na pobudo Kontovelca Dragotina Starca (podjetnik in kulturni delavec), ustanovni občni zbor je bil v Barkovljah 11. oktobra 1924. Odbor so poleg predsednika Dragotina Starca tedaj sestavljali tajnik Vekoslav Martelanc, blagajnik Anton Sferza in gospodar Ernest Brus, v nadzornem odboru so bili dr. Henrik Okretič, dr. Ivan Marija Čok in dr. Lavo Čermelj. Delovanje je hitro steklo in pri Sireni so kmalu imeli kar nekaj veslaških posadk, takrat je bil med redkimi tržaškimi veslarskimi klubi, ki je imel tudi žensko posadko. Po nekaj letih delovanja pa ga je takratna italijanska fašistična oblast nasilno ukinila z dekretom Prefekta tržaške province iz dne 17. avgusta 1927.
Po drugi svetovni vojni in po letu 1954, ko je pokroviteljstvo nad mesto Trst uradno prevzela Republika Italija, je bil Barkovljan Stanislav Starec glavni pobudnik zamisli, da bi obnovili Veslarski Klub Sirena, a očitno časi niso bili še zreli. To je uspelo, ko se je domov iz Milana leta 1975 vrnil njegov sin, inž. Inko Starec. Tako so na njegovo pobudo domačini Barkovljani in stari člani Sirene v Trstu pred notarjem 14. decembra 1976 obudili pomorsko društvo: dr. Frane Tončič, August Furlan, Adalbert Taučer, Vladimir Podbršč, Zora Fabijančič, Josip Guštin, Emil Colja, Anton Pertot in Vladimir Pertot. Mesec kasneje so imeli prvi občni zbor prenovljenega društva, ki so ga imenovali Tržaški pomorski klub Sirena, odobrili so novi statut in izvolili predsednika, ki je bil kapetan Romeo Ferfoglia, podpredsednik pa pomorski agent Edi Filipčič.
Delovanje je hitro steklo, saj so želeli promovirati pomorske športne dejavnosti med mladimi Slovenci. Včlanili so se v ZSŠDI – Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, prof. Bojan Pavletič jih je vključil v Športno šolo, tako da se dejavnost kluba ni omejevala samo na jadranje, ampak so lahko člani obiskovali tečaje telovadbe in plavanja, igrali namizni tenis, pozimi se ukvarjali celo s smučanjem, kmalu sta zaživeli tudi sekciji za športni ribolov in potapljanje. Več težav so pri Sireni imeli, ko so se želeli vpisati v Italijansko Jadralno Zvezo - F.I.V. (Federazione Italiana Vela) zaradi slovenskega značaja društva, po mnogih prošnjah in usklajevnjih je 6. januarja 1980 Komite XI. cone Italijanske Jadralne Zveze na zborovanju v Yacht Clubu Adriaco v Trstu soglasno podprl prošnjo včlanitve Sirene, tako da je naslednjega leta F.I.V. klubu Sirena uradno priznala tudi Jadralno šolo. Od tedaj dalje so pri Sireni dosegali vidne rezultate s svojimi tekmovalci na državnem in svetovnem nivoju.
Predsedniki TPK Sirena Več predsednikov društva se je zvrstilo v vseh letih delovanja:
1924 – Dragotin Starc 1976 – Vladimir Pertot 1977 – Romeo Ferfoglia 1979 – Edoardo Filipčič 1991 – Livio Pertot 2011 – Peter Sterni 2023 – Igor Filipčič
Delovanje danes Klub neprekinjeno deluje od leta 1976 na navtičnem sedežu na Miramarskem drevoredu v Barkovljah, načrt sedeža je izdelal inženir Livio Pertot, ki je bil predsednik Sirene skoraj trideset let, k njegovi realizaciji pa so v veliki meri pripomogli člani sami. Atletom nudi pogoje za gojenje pomorskih športnih dejavnosti, tako da se lahko klub ponaša z bogato zlato knjigo v jadranju in v športnem ribolovu, saj tekmovalci Sirene dosegajo vrhunske rezultate.
Ob stoletnici društva so izdali knjigo Tržaški pomorski klub Sirena : slovenski glas v Tržaškem zalivu, ki jo je napisala Ivana Suhadolc.
Sklici Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji Kategorija:Slovenska športna društva