Narin-kala (rusko: Нарын-кала, Narin-kala) je starodavna predarabska citadela, del Derbentske trdnjave, ki je z dvojnim obzidjem povezana s Kaspijskim jezerom. Trdnjava je zapirala tako imenovana Kaspijska vrata v perzijsko državo.Selim Omarovich Khan-Magomedov. Derbent Citadela je kot del obrambnega sistema Derbenta na seznam Unescove svetovne dediščine.Shikhabudin Mikailov. Dagestan in photographs. Moments of history. Epoch, 2012. p. 464 - (Dagestan. Triumph and tragedy). .100 most beautiful places in Russia. - M.: Eksmo, 2013. pp. 36-98. .

Ime Eden od prevodov imena Narin-kala iz srednje perzijščine v ruščino je "Sončna trdnjava". Po podatkih v drugih virih naj bi dobila ime po Narin, hčerki perzijskega šaha. Ime Narin pomeni "nežna" ali "lepa".

Opis Citadela Narin-kala stoji na na vrhu hriba, najbližjega Kaspijskemu jezeru. Pot vzdolž obale sta blokirali dve vzporedni prečni obzidji (Derbentsko obzidje), ki sta se na zahodu naslanjali na citadelo, na vzhodnem koncu pa segali v Kaspijsko jezero, s čimer sta preprečili, da bi trdnjavo obšli po plitvini. Na prostoru med obzidjema, oddaljenima 350–450 metrov, je bilo mesto Derbent in mestno pristanišče.Alekseev Yu. V., Somov G. Yu. Objects of cultural heritage. Volume 1 and 2. Textbook. Prospect, 2015. p. 662. . Od citadele je bil proti zahodu zgrajen 40 km dolg zid Dagh-Bari, da je preprečil obhod trdnjave po gorskih dolinah in prelazih. Trdnjava je kljub svoji starosti več stoletij igrala pomembno obrambno vlogo. Novi lastniki so jo obnavljali in posodabljali, zato je danes mogoče skozi gradnje slediti celotni zgodovini Derbenta.

Nepravilno oblikovana citadela ima površino 4,5 hektarja. Široka je približno 180 metrov in dolga približno 255 metrov. Obzidje je utrjeno z majhnimi stolpi, oddaljenimi 20–30 metrov drug od drugega. Na jugozahodu je topovski stolp. Citadela je s treh strani zaščitena s strmimi pobočji.

V notranjosti citadele so kopališča, trdnjavski vodovodni sistem s keramičnimi cevmi, ruševine šahove palače, velik vhodni portal in del obzidja. Mnenja o obstoju zgodnjekrščanske cerkve iz 4. in 5. stoletja, najstarejše v Rusiji, so deljena. Nekateri strokovnjaki menijo, da prostor s križno kupolo ni bila cerkev, ampak skladišče ali celo rezervoar za vodo. Slednje je malo verjetno, ker so bili razervoarji za vodo v Derbentu običajno kvadratni ali pravokotni. Za rezervoar je neprimerna tudi njegova orientacija.New era of old Derbent // Moskovsky Komsomolets. 2014. July 21 (No. 154). str. 6. Obe obzidji imata po troje vrat, od katerih so najstarejša Orta Cana (Srednja vrata).Trever, Camilla Vasilievna. Essays on the history and culture of Caucasian Albania: IV century BC - 7th century AD. USSR Academy of Sciences, Moscow-Leningrad, 1959. str. 419

Masivni zidovi so široki 2,5–3,5 metra in na nekaterih mestih visoki 20–25 metrov so naredili citadelo nepremagljivo in sposobno prenesti težko in dolgotrajno obleganje.Citadel "Naryn-Kala", Derbent

Zgodovina Derbent stoji na strateško najpomembnejšem mestu Kaspijskega prelaza, kjer so vrhovi Kavkaza najbliže Kaspijskemu jezeru. Med gorami in jezerom je samo tri kilometre širok pas ravnine. Trdnjava Derbent je bila del velikega obrambnega sistema, ki je varoval ljudstva Zakavkazja in zahodne Azije pred vdori nomadov s severa. Obrambni sistem je vključeval mestno obzidje, citadelo, nasipe in gorsko obzidje Dagh-Bari.

Na zahodni strani se obzidje Derbenta naslanja na citadelo Narin-kala, zgrajeno po 10. stoletju. Pred tem so na tem mestu kurili signalne ognje, ko se je mestu približeval sovražnik.

Trdnjava, ki jo poznamo danes, je bila zgrajena v 6. stoletju na grebenu Džalgan na ukaz perzijskega šaha Kozrava I. Anuširvana (Nesmrtna duša, vladal 531–579) iz sasanidske dinastije.

Leta 735 sta Derbent in Narin-kala postala vojaško-upravno središče Arabskega kalifata v Dagestanu, največje trgovsko pristanišče in središče širjenja islama v tem delu kalifata.

V začetku 18. stoletja je po uspešni kavkaški kampanji Petra Velikega mesto Derbent postalo del Ruskega carstva. Car Peter Veliki se je iz okopa, ki je danes lokalna znamenitost, preselil v kanovo palačo. Begi Derbenta so mu na srebrnem pladnju, prekritem s perzijskim brokatom, slovesno izročili kjuče mesta. Brokatno pregrinjalo hrani muzej Kunstkamera v Sankt Peterburgu.Vasily Potto. From ancient times to Yermolov. Caucasian war. In 5 volumes. Tsentrpoligraf, 2006. Vol. 1. str. 528.

V nekaterih virih so trdnjavo Derbent imenovali "obzidje Aleksandra Velikega"Mohammed Muslimovich Kurbanov. The soul and memory of the people: the genre system of Tabasaran folklore and its historical evolution. Dagestan book. publishing house, 1996. str. 232 zaradi prepričanja v legendo, da jo je zgradil prav on.Boris Nikolaevich Rzhonsnitsky, Boris Yakovlevich Rosen. E. Kh. Lenz. Thought, 1987. str. 95-152 Aleksander Veliki v resnici ni bil nikoli pri Derbentskih vratih.Barmankulov M.K. Turkic universe. Bilim, 1996. str. 62-248

Med rusko perzijsko odpravo leta 1796 so trdnjavo ponovno zavzele ruske čete pod vodstvom generala Valerijana Zubova, ki je v citadeli postavil svoj generalni štab.Alexey Shishov. Order of Saint George. All about the most honorable award of the Russian Empire. — M. Yauza, Eksmo, 2013. pp. 227-745.

Arheološka izkopavanja na ozemlju Narin-kale še vedno potekajo. Narin-kala je bila leta 2003 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine in je ena glavnih znamenitosti Derbenta.Nikolay Protsenko. Very respectable hero of the day. Expert South. 2014. No. 1-2. str. 50-52

Galerija

Sklici

Viri

Bestuzhev-Marlinsky A. A. Letters from Dagestan. Monograph. — M.: Direct-Media, 2011. Vagabov M. M., Tyurin R. F. Experience in the use of objects of historical and cultural heritage of the state historical and architectural art museum-reserve "Naryn-Kala" in the educational process // Humanitarian information portal "Knowledge. Understanding. Skill". - 2016. - No. 1 (January - February) (archived at WebCite). Kudryavtsev A. A. Ancient Derbent. Monograph. — M.: Nauka, 1982. Kudryavtsev A. A. The great city in the Caspian. Derbent in the era of feudalism. Monograph. - Makhachkala: Dagknigoizdat, 1982. Kudryavtsev A. A. Derbent is 5000 years old. Monograph. 1989. Kudryavtsev A. A. Feudal Derbent. Monograph. 1993.

Kategorija:Ustanovitve v 6. stoletju Kategorija:Trdnjave Kategorija:Dagestan Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji