Transaralska železnica, znana tudi kot Taškentska železnica, je ruska železnica s tirno širino 1520 mm, zgrajena leta 1906 za povezavo Kinela in Taškenta, ki sta bila takrat v Ruskem imperiju.Coulibaly, S Deichmann, U et al (2012) Eurasian Cities: New Realities along the Silk Road, World Bank Publications, P26 Večji del začetka 20. stoletja je bila edina železniška povezava med evropsko Rusijo in Srednjo Azijo.
Zgodovina gradnje
thumb|left|250px| Poštna znamka Kazahstana Železnica Orenburg-Taškent je bila zgrajena med letoma 1887 in 1906:Железнодорожный транспорт: Энциклопедия / Гл. ред. Н. С. Конарев. — М.: Большая Российская энциклопедия, 1994. — 559 с.: ил.Западно-Казахстанская железная дорога
1888 — odsek Ziadin — Ursatjevsk; 1889 — Ursatjevsk — Andidžan; 1899 — Samarkand — Taškent; 1905 — Orenburg — Kandagač — Kazalinsk; 1906 — Kazalinsk — Džusali — Aris — Taškent. Leta 1905 je bila zgrajena postaja Kandagač, ena največjih postaj na progi. Leta 1905 je bila odprta prva lokomotivska depo na progi, Kazalinsk.
1. januarja 1905 je bil odsek Kinel — Orenburg železnice Samara-Zlatoust dodan Taškentski železnici.
19. junija 1925 je bila postaja Černjajevo Taškentske železnice preimenovana. 28. avgusta 1925 je bila postaja Perovsk Taškentske železnice preimenovana v postajo Kizil-Orda.
Do leta 1907 je bil odsek Uralsk-Iletsk podaljšan od Uralska do postaje Angati in od Iletska do postaje Čingirelau, začela pa se je tudi gradnja mostu čez reko Ural. Vendar odsek Uralsk-Iletsk ni bil prikazan v železniških atlasih ZSSR iz leta 1936, v atlasu iz leta 1937 pa je bil označen kot v gradnji.
Do leta 1913 je bila železnica dolga 2234 km. Vozni park je sestavljalo 552 parnih lokomotiv, 7853 tovornih vagonov in 655 potniških vagonov. Na postajah Novosergievsk in Platovka so bila skladišča za žito. Od leta 1929 do 1934 je bila Taškentska železnica del Srednjeazijske železnice.
V 1930-ih je bila železnica opremljena z novo tehnično opremo, tir je bil ojačan, razvite so bile ranžirne postaje in ustanovljen objekt za popravilo železniškega voznega parka.
Leta 1934 sta bili Orenburška in Taškentska železnica ločeni od Srednjeazijske železnice. Orenburška železnica je vključevala progo Kinel-Orenburg-Iletsk-Kandagač-Džusali, Taškentska železnica pa progo Džusali-Aris-Taškent.
Dolžina Taškentske železnice je bila leta 1955 2419,6 km, železniška uprava pa je bila v Taškentu. Kot železnica s težkimi obratovalnimi pogoji za parne lokomotive (zaradi sušnega terena) je bila sredi 1950-ih ena prvih v ZSSR, ki je bila predelana na dizelsko vleko in je prejela dizelske lokomotive TE3. Glavni tovori železnice so bili bombaž, premog, nafta, ruda, stroji, gradbeni materiali, industrijski izdelki in živilski izdelki.Большая советская энциклопедия. Гл. ред. Б. А. Введенский, 2-е изд. Т. 42. Татары — Топрик. 1956. 668 стр., илл.: 49 л. илл. и карт.
Leta 1958 je bila Taškentska železnica razpuščena. Odsek Džusali-Aris je postal del Kazahstanske železnice (od leta 1977 del Zahodnokazahstanske železnice), odsek Aris-Taškent pa del Srednjeazijske železnice.
Po razpadu ZSSR leta 1991 je Zahodnokazahstanska železnica postala del Kazahstanskih železnic, Srednjeazijska železnica pa je bila razdeljena na odseke, ki so postali del naslednjih prog: Uzbekistanske železnice, Turkmenske železnice, Kirgiške železnice in Tadžikistanske železnice.
Obsežen opis novozgrajene železnice je bil objavljen leta 1910.
Železnica Kinel–Taškent je bila prva proga, zgrajena čez stepo, ki je več poti, ki so jih nekoč uporabljale karavane, nadomestila z eno samo jekleno stezo. Kazahstanu je omogočila vstop v industrijsko modernost in trdneje povezala oddaljeno general-guvernerstvo Turkestana z rusko metropolo, kar je omogočilo hiter prevoz vojakov v Srednjo Azijo in izvoz surovega bombaža v moskovske tekstilne tovarne.
Gospodarski vpliv Zaradi ameriške državljanske vojne se je cena bombaža v 1860-ih močno zvišala in postala vse pomembnejša dobrina v regiji, čeprav je bila njegova pridelava v veliko manjšem obsegu kot v sovjetskem obdobju. Trgovina z bombažem je privedla do izgradnje teh železnic. Dolgoročno bi razvoj monokulture bombaža Turkestan naredil odvisen od uvoza hrane iz Zahodne Sibirije, železnica Turkestan-Sibirija pa je bila načrtovana že ob izbruhu prve svetovne vojne.
Porevolucionarno obdobje Po revoluciji so progo blokirali Kozaki pod poveljstvom atamana Dutova. Ruski Turkestan, ki je bil odrezan od oskrbe s hrano in se zaradi prisilne pridelave bombaža ni mogel vzdrževati, je doživel hudo lakoto. Začasna izguba Transaralske proge je Taškentskemu sovjetu omogočila tudi določeno stopnjo avtonomije od Moskve v obdobju takoj po boljševiškem prevzemu oblasti, ki je povzročil grozodejstva, kot je bil pokol v Kokandu, v katerem je bilo ubitih med 5000 in 14.000 ljudi.
Trasa Proga se začne v Orenburgu, poteka približno 150 km proti jugu, prečka rusko-kazahstansko mejo in povezuje kazahstanska mesta Aktobe, Aral, Bajkonur (Kozmodrom), Kizilorda in Turkestan. Večji del svoje dolžine sledi reki Sir Darja. V Arisu se poveže s Turkestansko-sibirsko železnico, ki se odcepi proti vzhodu in poteka preko Šimkenta, Taraza in Almatija proti vzhodnemu Kazahstanu, Kitajski (Korgas) in južni Sibiriji (Barnaul, Novosibirsk). Proga se konča v Taškentu kmalu po prečkanju meje med Kazahstanom in Uzbekistanom.
Sklici
Literatura Hopkirk, Peter, (1984) Setting the East ablaze : Lenin's dream of an empire in Asia, 252 pp., London: John Murray
Kategorija:Železnice Kategorija:Železnica v Rusiji Kategorija:Geografija Kazahstana Kategorija:Geografija Uzbekistana Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906