Tretji blok (tudi tretji steber) je v slovenskem političnem diskurzu izraz za skupino zmerno liberalnih in konservativnih političnih strank, ki naj bi predstavljale alternativo vodilnima dvema političnima strankama, Gibanju Svoboda in SDS, pred in po državnozborskih volitvah 2026. Ideja tretjega bloka ali »tretje poti« se je v slovenski politiki sicer pojavljala že pred preteklimi volitvami, denimo leta 2008 in 2018; v obdobju pred letošnjimi volitvami jo je v kolumni avgusta 2024 ovrednotil pravnik Matej Avbelj, junija 2025 pa v analizi predstavil tednik Reporter.
Po volitvah v Državni zbor 2026 so se v tretji blok povezale stranke NSi, Demokrati in Resni.ca.
Zasnova ideje v medijih V svoji kolumni je pravnik in profesor Matej Avbelj avgusta 2024 zapisal, da je »za doseg drugačnosti, ki bi lahko vodila v vsaj približno politično normalnost, potreben tretji politični steber.« Slednjega je opisal kot »čim širši politični blok pragmatičnih, zmernih liberalnih, konservativnih in socialnih političnih sil«, katerega cilj bi moral biti zmaga na volitvah z namenom »boljšega upravljanja z državo.«
V analizi revije Reporter junija 2025 so bili kot nosilci tretjega političnega bloka predstavljeni: Matej Tonin, tedanji predsednik stranke Nova Slovenija, Matjaž Han, predsednik Socialnih demokratov, Anže Logar, predsednik Demokratov ter Vladimir Prebilič, ki je snovanje svoje stranke takrat le napovedal in nato oktobra istega leta ustanovil Prerod. Idejo so začeli komentirati in nadalje razvijati v političnih oddajah in podkastih.
Državnozborske volitve 2026 V kampanji pred volitvami v Državni zbor, ki so potekale 22. marca 2026, je idejo tretjega bloka večkrat javno izpostavil Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, v nastopih na soočenjih je namreč zavračal možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša. V Demokratih Anžeta Logarja so pred volitvami napovedali osvojitev preko 20 poslanskih mandatov in sestavljanje vlade, tekom celotne kampanje in delovanja stranke pa kot glavno vodilo izpostavljali »politično širino«. Izraz »tretji politični tabor« so uporabljali tudi v stranki Mi, socialisti!. Politične stranke Ideologija Predsednik Št. poslancev NSiKoalicija NSi, SLS, FOKUS Nova Slovenija krščanska demokracija Jernej Vrtovec SLS Slovenska ljudska stranka agrarizem Tina Bregant Fokus FOKUS Marka Lotriča konservativni liberalizem Marko Lotrič D.Demokrati. Anžeta Logarja konservativni liberalizem Anže Logar Resni.caDržavljansko gibanje Resni.ca suverenizem Zoran Stevanović Državni zbor Skupaj
Na volitvah se je v parlament prebilo 7 strank, vodilno vlogo sta pri tem ohranili Gibanje Svoboda (28,7 %) in SDS (27,9 %). Predsednik Demokratov Anže Logar je v odzivu izrazil razočaranje nad »kampanjo polarizacije« ter izbiro volivcev med »za en ali drugi tabor«; v nasprotju z napovedmi je stranka prejela šest mandatov. Predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je ponovil zavezo iz volilne kampanje o nevstopu v vlado Janše ali Goloba. 25. marca 2026 sta se Logar in Stevanović, sicer ob robu snemanja skupnega pogovora za oddajo Tarča, sestala na »prijateljski kavi«.
Formiranje tretjega stebra Stevanović in Logar sta se prav tako udeležila koalicijskih pogajanj in pogovorov, h katerim je povabil Robert Golob, a ob tem oba dejala, da se ne vidita v vladi s stranko Levica. V NSi so medtem napovedali, da se sestankov zaradi programskih razhajanj in »razdiralne politike vlade« ne bodo udeležili. Prvi sestanek je potekal 27. marca 2026, predsednik Resni.ce je pogovore označil za konstruktivne in napovedal nadaljevanje na temo skupnih programskih točk. Podoben odziv je podal predsednik Demokratov, ki je posebej izpostavil potrebo po sistemskem boju proti korupciji. Po drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila 2026, je Stevanović poudaril, da je šlo le za vsebinsko razpravo in nikakršne pogovore o vstopu v vlado, ob tem pa izrazil mnenje, da bu lahko prav »steber normalnosti« z NSi in Demokrati nadzoroval poteze katere koli bodoče vlade.
Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v koaliciji z SLS in Fokusom), Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca. Predsedniki strank ob tem vodijo pogovore o pripravi programskih predlogov in sistemskih ukrepov na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve. Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju. K sodelovanju je Jernej Vrtovec (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.
Predlog interventnega zakona Osrednji politični projekt strank tretjega stebra je predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki so ga v parlamentarni postopek vložile 10. aprila 2026. Ta je bil pripravljen kot prvi odziv na prihajajočo krizo, njegov cilj pa je po mnenju avtorjev zakona sistemska razbremenitev gospodarstva ter državljanov.
Predlagani ukrepi vključujejo davčne razbremenitve, med njimi znižanje stopnje DDV na 5 % za 15 skupin osnovnih živil ter začasno znižanje DDV na energente za ublažitev vpliva visokih cen na gospodinjstva. Na področju socialne politike zakon uvaja t. i. razvojno kapico, ki omejuje najvišjo osnovo za plačilo socialnih prispevkov pri 7.500 evrih bruto mesečne plače, kar je usmerjeno v zadrževanje visoko kvalificiranega kadra. Podjetniške spodbude obsegajo reformo sistema normiranih podjetnikov z uvedbo stopničaste progresije priznanih odhodkov, poleg tega pa zakon uvaja kategorijo »mikro s. p.-ja« za samozaposlene z nizkimi prihodki ter »študentski s. p.« po belgijskem zgledu, ki mladim omogoča lažji začetek podjetniške poti. Na področju zdravstva in trga dela predlog predvideva odpravo prepovedi dela javnih zdravstvenih uslužbencev pri zasebnih izvajalcih pod določenimi pogoji ter uvaja možnost hkratnega prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti, kar spodbuja daljšo delovno aktivnost starejših.
Zakon so močno podprli v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Združenju delodajalcev (ZDS) in Slovenskem tehnološkem forumu, ki v njem vidijo nujno smer za večjo konkurenčnost. Nasprotovanje so izrazili reprezentativni sindikati ter predstavniki aktualne vlade, ki predlogu očitajo »amerikanizacijo« zdravstva, rušenje načel solidarnosti in povzročitev proračunske luknje v višini približno 1,1 milijarde evrov.
Zakon je v zakonodajnem postopku po rednem postopku. Razprava o njem na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) je bila 17. aprila 2026 zaradi proceduralnih zapletov preložena, zato je bilo prvotno načrtovano, da bo v Državnem zboru obravnavan po tem, ko bodo predlog pretresli socialni partnerji in matična delovna telesa novega sklica parlamenta. Kolegij predsednika Državnega zbora je nato 28. aprila določil, da bo predlog interventnega zakona prvič obravnavan že na izredni seji dne 29. aprila.
Položaji v Državnem zboru Zoran Stevanović je bil 10. aprila 2026 izvoljen za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS (Žan Mahnič, Andrej Poglajen, Andrej Kosec) in NSi (Aleksander Reberšek, Janez Žakelj, Aleksander Gungl). V PS Svoboda so napovedali glasovanje proti predlogu, v PS Levica in Vesna in PS SD pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov, 24 jih je bilo proti, 2 glasovnici sta bili neveljavni; s podporo PS SDS in poslancev Tretjega bloka je tako postal 17. predsednik Državnega zbora.
21. aprila 2026 so potekale volitve dveh podpredsednikov državnega zbora. Poslanci Demokratov Anžeta Logarja in Resnice so vložili skupno kandidaturo Franca Križana iz Demokratov, ki je kot najstarejši poslanec vodil ustanovno sejo novega sklica. S 86 glasovi za in dvema proti je bil Križan izvoljen na položaj podpredsednika.
Sklici
Kategorija:Politika Slovenije Kategorija:Politične stranke v Sloveniji Kategorija:2008 v Sloveniji Kategorija:2018 v Sloveniji Kategorija:2026 v Sloveniji Kategorija:2026 v politiki