sličica|Groba razdelitev današnjega Kosova na pokrajini Metohijo (rumeno) in Kosovo Metohija (v srbski cirilici Метохија, ali , ) je zemljepisna pokrajina na Balkanskem polotoku, ki danes predstavlja zahodno polovico delno priznane republike Kosovo.

Ime Beseda metohija oziroma metoh pomeni samostansko posest in se nanaša na številne takšne posesti srbskih pravoslavnih samostanov v srednjem veku. Albansko ime izhaja od rodbine Dukagjini, ki je v 14. in 15. stoletju vladala dobršnemu delu pokrajine.

Metohijo je po drugi svetovni vojni v imenu vsebovala Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast, poznejša Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (okrajšano Kosmet), znotraj SR Srbije. Albanci so to ime zavračali, ker je obujalo spomine na obsežne srbske cerkvene posesti v Metohiji, območje pa se prej ni nikoli tako imenovalo. Po političnih spremembah v Jugoslaviji v 60. letih, ki so med drugim odnesle zagovornika centralizacije Aleksandra Rankovića, se je leta 1968 Metohija črtala iz imena avtonomne pokrajine. Srbi, ki se niso strinjali z novo politiko glede Kosova, so od takrat namerno uporabljali prejšnje ime. Ustavne spremembe v Srbiji leta 1989 in 1990, ki so pokrajini v veliki meri odpravile avtonomijo, so ji vrnile ime Kosovo in Metohija. V ustavi Republike Kosovo, razglašene leta 2008, se ime Metohija ne omenja.

Zemljepis sličica|Metohija

Metohija je tektonska ugreznina, ki jo s severa, zahoda in juga obkrožajo Mokra gora, Žljeb, Koprivnik, Đeravica, Paštrik, Koritnik in deli Šar planine. Na vzhodu jo od Drenice in Kosova ločujejo nizke gore Kosmač, Dreniške planine, Gradina in Crnoljeva. Območje pripada porečju Belega Drima.

Metohija v ožjem smislu, t. i. »prava Metohija«, se proti jugu konča pri Švanjskem mostu blizu Đakovice. Predeli, ki jih obsega, so Podgor (pod Mokro in Žljebom), Prekoruplje (okoli reke Kline na levi strani Drima), Prekovode (med Pećko Bistrico in Drimom) in Reka (od Sečanske Bistrice do Đakovice). V južnem delu širše Metohije so predeli Has, Podrima, Suva Reka, Prizrenski Podgor in Prizrensko polje.

Podnebje je sorazmerno blago, zaradi gorske pregrade na zahodu je povprečna letna količina padavin le 500–800 mm. Po zaslugi ugodnega reliefa, podnebja in rečne mreže je razvito poljedelstvo in ponekod tudi vinogradništvo, medtem ko sušnejše planote in griče prerašča hrastov gozd.

Središče in največje mesto je Prizren.

Prebivalstvo Območje je bilo že v srednjem veku gosto poseljeno, predvsem s srbskim prebivalstvom. Po osmanski osvojitvi, posebej pa po dogodkih leta 1690, se je velik del Srbov izselil in priseljevali so se Albanci iz Malesije. Po porazu Osmanskega imperija v balkanski vojni začetek 20. stoletja se je demografska podoba znova spremenila, primešali so se doseljenci iz Črne gore in drugih regij.

Ob popisu leta 2024 so imela upravna okrožja Peć, Đakovica in Prizren, ki se približno pokrivajo s pokrajino Metohijo, okoli 564 tisoč prebivalcev.

Sklici

Kategorija:Geografija Kosova