Pomorjanska baltščina je izumrli jezik iz zahodnobaltske jezikovne družine, ki je bil rekonstruiran na podlagi ostalih toponimov. Jezik je izpričan v številnih staropruskih balticizmih v baltski Pomorjanski zahodno od reke Visle, kot so Gdańsk, Gdynia, Mottlau, Saalau-Żuławy, Schonau, Trutenau, Persante, Saulin, Labuhn, Labehn, Powalken, Straduhn, Rutzau, Karwen, Pirsna, Patulli, Arniki, Kawle, Prangenau idr. Jezik se arheološko ujema s pomorjansko kulturo iz 1. tisočletja pr. n št. Kasneje so jezik nadomestili vzhodnogermanski jeziki. Hidronimi baltskega izvora se nahajajo tudi zahodneje po južni obali Baltika vse do Schleswig - Holsteina (npr. Dargowe, Kremon, Lynow, Plawe, Rune, Spandin, Sude, Trutenow, Wangern, Wobele), vendar je etnojezikovna rekonstrukcija ljudstev, ki so dala imena, zahtevnejša. Glej tudi dneprsko-oški jezik
Viri Орел В. Э. Неславянская гидронимия бассейнов Вислы и Одера // Балто-славянские исследования 1988—1996. М., 1997. Топоров В. Н. Балтийские языки // Языки мира: Балтийские языки. М.: Academia, 2006. Str. 17—18, 54. Топоров В. Н. О северо-западном локусе балтийской гидронимии (Из цикла «По окраинам древней Балтии») // Res Balticae, 1995. Górnowicz H. Nazwy wodne dorzecza dolnej Wisły. Hydronymia Europaea. I. Wiesbaden, 1985. Krahe H. Baltischen Ortsnamen westlich der Weichsel // Alt-Preussen, 1943, Bd. 8, № 3. (Kaliningrad). Labuda G. Zagadnenie osadnictwa ludności bałtyckiej na lewym brzegu dolnej Wisły we wczesnym średniowieczu // Konferencja Pomorska. Prace Slawistyczne, 12. Wrocław, 1979. Schall H. Die baltisch-slavische Sprachgemeinschaft zwischen Elbe und Weichsel // Atti e memorie del VII Congresso internazionale de scienze onomastiche. Firence, 1963. Schall H. Baltische Dialekte im Namengut Nordwestslawiens // Zeitschrift für vergleichende Forschungen auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen, 1964—1965, zv. 79.
Kategorija:Izumrli jeziki Kategorija:Baltski jeziki Kategorija:Jeziki Poljske