Sinan-pašina mošeja (albansko: Xhamia e Sinan Pashës; srbsko: Синан пашина Џамија / Sinan pašina džamija; turško: Sinan Paşa Camii) je mošeja iz osmanskega obdobja v mestu Prizren na Kosovu, ki jo je leta 1615 zgradil osmanski albanski paša Sofi Sinan. Mošeja gleda na glavno ulico Prizrena in je dominantna značilnost mestnega obzorja.

Zgodovina Sofi Sinan Paša je začel graditi mošejo leta 1600 ali 1608. Sofija Sinana paše, domačega Albanca iz Prizrena in nekdanjega beglerbeja in kajmakama v Bosni, ne smemo zamenjevati z velikim vezirjem Sinanom Pašo, ki je zgradil Sinan Pašino mošejo v bližnjem mestu Kačanik.

M. Maksimović meni, da so bili kamni, uporabljeni za gradnjo mošeje, vzeti iz bližnjega samostana Svetih arhangelov. Hasan Kaleši pa je leta 1972 zatrdil, da Sofi Sinan Paša nikakor ni mogel ukazati uničenja samostana, saj to ni bilo mogoče brez sultanovega odloka, temveč je ukazal uporabo rezervnega kamenja za boljše delo, kot je odredil sultan.

Sinan Pašino mošejo je Republika Srbija leta 1990 razglasila za kulturni spomenik izjemnega pomena.Споменици културе у Србији - Sinan-pašina džamija

Opis

Mošeja meri približno 14 m x 14 m in je kvadratne oblike. Ima eno veliko kupolo in drugo manjšo polkupolo, ki pokriva mihrab, in je poslikana in ima kapniški pokrov. Stene mošeje so debele 1,65 m, minaret, ki ga krasi stožčasta struktura, prekrita s svincem, pa je visok 43,5 m.

Stene in kupola v notranjosti mošeje so bile poslikane v 19. stoletju, večinoma s cvetličnimi vzorci in verzi iz Korana. Minbar je poslikan s cvetličnimi motivi. Tako velika kupola kot polkupola mošeje sta prekriti s svincem. Kamnita tla mošeje in tesarstvo so originalna.

Težave z ohranjanjem Dež, ki je sčasoma vdrl v mošejo skozi luknje v strehi, je povzročil izgubo nekaterih originalnih poslikav na stenah in odluščil del stenskega ometa. Kamni fasade so bili izpostavljeni vremenskim vplivom.

Abdullah Gërguri je delal na vrsti popravil fresk, zlasti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

V začetku leta 2000 je UNESCO stroške obnove stavbe ocenil na 500.000 evrov.

Spor glede rokopisov in uporabe stavbe Občina Prizren je nameravala v mošeji zgraditi knjižnico, da bi ohranila ne le originalne osmanske rokopise, ki jih najdemo v mošeji, temveč tudi druge dragocene rokopise, ki jih je mogoče najti po vsem Kosovu. Vendar je Islamska unija Kosova vložila tožbo proti občini Prizren, da ne bi dovolila, da bi mošeja postala muzej, temveč da bi še naprej ostala verska stavba.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Prizren Kategorija:Mošeje na Kosovu Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1615