thumb|desno|300px|Slika Joséta Casada del Alisal o legendi (1880)
Zvon v Huesci (, ) je legenda iz Aragonije, ki pripoveduje o kralju Ramiru II., kako je dal odsekati glavo trinajstim upornim plemičem. Legenda se je pojavila prvič v pesmi Cantar de la campana de Huesca neznanega avtorja v 13. stoletju.
Legenda
Ker Alfonz I. ni imel otrok, je kraljevino podedoval njegov brat Ramiro, ki je bil škof Rode de Isábena. Aragonija je bila v tem času obremenjena z veliko zunanjimi in notranjimi težavami.
Letopis iz 14. stoletja piše, da je bil kralj Ramiro zaskrbljen zaradi nekaterih plemičev, ki so zlorabili njegovo potrpežljivost, zato je prosil svojega bivšega učitelja, ki je živel v opatiji Saint-Pons v Narbonnu v Franciji, za nasvet.
Kraljev glasnik je obiskal vrt opatije, kjer je stari menih odstranil glave tistih vrtnic, ki so bile previsoke (druge različice govorijo o zeljnih glavah). Glasnik je povedal kralju, kar je videl.
Kralj Ramiro je sporočil velikašem, da naj mu pomagajo zidati zvonik v Huesci, ki bi ga lahko slišali po vsej Aragoniji. Ko so plemiči prišli, je kralj odsekal glave tistim, ki so bili uporni. Nato je dal iz teh glav narediti krog (ali pa trikotnik). Na sredi je visela glava Arnalda, škofa Jace, na vrvi kot zvon, saj je bil največji upornik. Nato je kralj za zastraševanje pokazal odsekane glave drugim plemičem.
Ozadje
Po mnenju zgodovinarjev je legenda nastala na podlagi antičnih grških in rimskih legend, ki so jih zapisali Herodot, Aristotel in Tit Livij. Motiv odsekanih glav vrtnic ali zeljnih glav se je pojavi tudi v karolinških, francoskih in okcitanskih epih, ki so vplivali na književnost in kulturo srednjeveške Aragonije.
Arabski letopisec je zapisal, da je Ramiro leta 1135 res dal odsekati glavo nekaj neubogljivim plemičem, ki so samovoljno napadli karavane Mavrov, da bi se obogatili. To je pa prekršilo prekinitev vojne med Almoravidi in Aragonijo, zato je Ramiro začasno izgubil tudi svojo oblast.
Sklici
Viri
Kategorija:Srednjeveške legende Kategorija:Aragonija