Fundamento de Esperanto (slovensko: Osnove esperanta) je knjiga Ludwiga Lazarja Zamenhofa iz leta 1905, v kateri avtor pojasnjuje osnovna slovnična pravila in besedišče, ki predstavljajo osnovo umetnega jezika esperanta. Knjiga je bila kot edini temelj esperanta uradno potrjena na Prvem svetovnem esperantskem kongresu 9. avgusta 1905 v Boulogne-sur-Meru v četrtem odstavku Deklaracije o bistvu esperantizma. Velik del vsebine knjige Osnove esperanta je reprodukcija vsebin Zamenhofovih zgodnejših del, zlasti Unua Libro ().
Vsebina Osnove esperanta so sestavljene iz štirih delov: predgovora, slovničnega razdelka, zbirke vaj in slovarja. Z izjemo predgovora skoraj vse v Osnovah izvira neposredno iz Zamenhofovih zgodnejših del, predvsem iz Unua Libro.
Esperanto je leta 1888 v delu Aldono al la Dua Libro (slovensko: Dodatek k Drugi knjigi) doživel manjšo spremembo, s katero je Zamenhof spremenil končnico časovnih prislovov (kdaj, takrat, vedno, včasih, nikoli) iz -ian v -iam, zato se esperanto v Osnovah nekoliko razlikuje od esperanta v Unua Libro. Slovnični in slovarski razdelki v Osnovah so napisani v petih nacionalnih jezikih: francoščini, angleščini, nemščini, ruščini in poljščini.
Boulonska deklaracija Osnove esperanta so postale uradni vir esperanta v četrtem členu Boulonske deklaracije, prejete na Prvem svetovnem esperantskem kongresu v Boulogne-sur-Meru v Franciji:
"Edina osnova esperantskega jezika, ki je zavezujoča za vse esperantiste in je nihče nima pravice spreminjati, je malo delo Temelji esperanta. Če kdo odstopa od pravil in modelov, navedenih v omenjenem delu, se nikoli ne more opravičevati z besedami "tako želi ali svetuje avtor esperanta". Vsak esperantist ima pravico izraziti katero koli idejo, ki je ni mogoče priročno izraziti z gradivom, ki ga najdemo v Osnovah esperanta, na način, ki se mu zdi najbolj pravilen, kot je to storjeno v vsakem drugem jeziku. Vendar pa je za enotnost jezika za vse esperantiste priporočljivo, da čim bolj posnemajo slog, ki ga najdemo v delih ustvarjalca esperanta, ki je največ delal za in v esperantu in najbolje pozna njegovega duha."
Osnovam esperanta so enakovredni Oficialaj Aldonoj (slovensko: Uradni dodatki). Do danes je bilo sprejetih deset Uradnih dodatkov. Predgovor Osnov pravi:
''"Čez nekaj časa, ko se bodo številne nove besede popolnoma ustalile, jih bo neka avtoritativna institucija vključila v uradni slovar kot 'Dodatke k Fundamentu'."
Ta avtoritativna institucija je Akademija za esperanto.
Sklic
Kategorija:Esperanto Kategorija:Knjige leta 1905 Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa